Jan Koum: od bonov za hrano do milijard (Vir slike: WhatsApp)
Je prvi mož podjetja WhatsApp, ki je po dveh letih pogovorov padel v roke Facebooka, in sicer kar za 19 milijard v delnicah in denarju. A tudi če se po nekem nesrečnem naključju dogovor izjalovi, bodo WhatsAppovci dobili nekaj denarja. Facebook se je namreč obvezal, da bo WhatsAppu v tem primeru plačal dve milijardi dolarjev: eno v delnicah in eno v denarju.
Kako je lahko uspešnejši od Facebooka?
Koum je bil za medije že prej atraktiven. Vabili so ga na intervjuje, kjer jim je poskušal razkriti ključ do uspeha. Gre namreč za uspešno zgodbo podjetja, ki hitreje pridobiva nove uporabnike kot veleznani Facebook. In ravno njegova izjemna rast ter priljubljenost, ki je na določenih predelih izdatno večja od največjega družbenega omrežja, je bilo tisto, kar je mamilo Zuckerberga.
Srečanje bogastva in skromnosti
Jan Boris Koum, ki bo v naslednjih dneh praznoval 38. rojstni dan, je ob pogovorih s prvim možem Faceboooka naletel na velika razhajanja. Na eni strani Zuckerberg, ki mu, roko na srce, denarja ne primanjkuje, in on, ki prihaja iz revnega okolja in navkljub uspešni poslovni poti ostaja skromen. Ta skromnost je vidna tudi v načinu delovanje aplikacije WhatsApp, ki ne zahteva nič več kot le telefonsko številko uporabnika. Brez podatkov, kot jih zahteva Facebook.
Živel od bonov za hrano
Koum predstavlja zgodbo edinca, ki je v Kijevu živel v težkih socialnih razmerah. Kot navajajo tuji mediji, njihova hiša ni imela niti tople vode. Pri 16 letih se je z mamo preselil v Kalifornijo, oče pa je kot gradbenik, ki je večino poslov opravljal za državo, ostal v domovini. A prihod v Kalifornijo vsaj na začetku ni obetal kaj boljšega življenja – živela sta od bonov za hrano.
Na univerzi San Jose je študiral matematiko in programiranje, a podobno kot Microsoftov Bill Gates študija ni dokončal. Pa vendar se mu je vloženi trud v učenje programiranja – prvi računalnik je dobil pri 19 letih – pozneje še kako obrestoval. Leta 1998 si je na široko odprl vrata v svet programiranja in si prislužil službo pri Yahooju. Po mnogih letih dela tam, se je odločil za razvoj lastne aplikacije, ki bi ljudem omogočila pošiljanje sporočil prek spleta in ne prek SMS-sporočil. Začetno investicijo je vložil Brian Acton, ki ima v podjetju 20-odstotni delež (Koum 45-odstotnega).
Facebook zavrnil Briana Actono
Brian Actona, Koumov poslovni partner, in Facebook sta stara znanca. Pri družbenem velikanu se je namreč potegoval za službo – žal neuspešno. 3. avgusta 2009 je na Twitter zapisal: “Pri Facebooku so me zavrnili. To je bila velika priložnost, da bi se povezal s fantastičnimi ljudmi. Komaj čakam na naslednjo življenjsko dogodivščino.”
Dvorjenje od 2012
Zato pa je Koum doživel večji uspeh. Zuckerbergovo dvorjenje se je začelo leta 2012, končalo pa pred dnevi. Prvi sestanek sta opravila kar v kavarnici v Los Altosu, kjer se pogovarjala o prihodnosti obeh podjetij. Po tem sestanku sta se začela redno srečevati, pogovori pa so se vrteli predvsem o poslovni strategiji.
Koum: WhatsApp brez oglasov
9. februarja letos je Zuckerberg dejal Koumu: “Poveživa svet.” Jima bo uspelo? Temelji so dobri, je pa zato toliko bolj majavo zaupanje uporabnikov. Njihova velika bojazen, da Facebook vendarle ne bo držal besede in WhatsAppu dovolil avtonomno dejanje, se je potrdilo tudi na borzi. Na ameriških borzah je Facebook ob najavi nakupa izgubil kar pet odstotkov vrednosti, podobno tudi na frankfurtski. Kmalu bomo lahko videli, ali bodo oglasi vendarle dobili svoje mesto na WhatsAppu. Koum je sicer v nekem intervjuju dejal: “Odraščal sem v državi, kjer oglaševanje ni obstajalo. Čutimo, da bi bilo narobe vnesti oglase v aplikacijo, ki povezuje ljudi. Oglasi ne spadajo sem (v WhatsApp, op. a.),” a Zuckerbergova beseda bo morda zadnja. In odločilna.
Vir: rediff.com
