Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Dijaki Gimnazije Šentvid fascinirali z izdelavo radijskega teleskopa

Dijaki astronomskega krožka Gimnazije Šentvid so presenetili z izdelavo svojega radijskega teleskopa. Izdelava jih je stala zgolj 600 evrov, kljub temu pa ima njihov izum podobne funkcije kot profesionalni teleskop za 10 tisoč evrov.
Dijaki Gimnazije Šentvid fascinirali z izdelavo radijskega teleskopa

Dijaki Gimnazije Šentvid fascinirali z izdelavo radijskega teleskopa (Vir slike: Astronomsko društvo Vega)

Častna otvoritev šolskega radijskega teleskopa je potekala v sredo, 15. oktobra 2014, na strehi Gimnazije Šentvid. Po uvodnem nagovoru ravnatelja Gimnazije Šentvid, mag. Jake Erkerja, sta mentorja astronomskega krožka in nosilca projekta radijske astronomije, Andrej Lajovic in Klemen Blokar, predstavila podrobnosti projekta.

Odkrivanje hitrosti približevanja in oddaljevanja delov naše galaksije

Tovrsten teleskop, ki je prava redkost pri nas, zaenkrat deluje brez napak, čeprav je s svojim delovanjem še na začetkih svoje poti. Pohvalna je iniciativnost slovenskih dijakov, ki so ob pomoči Astronomskega društva Vega – Ljubljana izdelali tovrstno napravo, s katero bo moč narediti sliko neba v področju radijskih valov. Pri tem bodo dijaki z njim lahko odkrivali tudi, kako hitro se določeni deli naše galaksije približujejo ali oddaljujejo.

Šolski radijski teleskop (na sliki levo, arhiv Astronomskega društva Vega) sprejema radijsko sevanje dolžine 21.1 cm hladnega vodika s frekvenco okoli 1,42 GHz. »Slednjega pri dani temperaturi ni mogoče opazovati v vidni svetlobi, saj v vidnem spektru praktično nič ne seva. Z velikostjo antene okoli 2 metra premera, smo omejeni pretežno na zaznavanje vodika iz naše galaksije Rimske ceste, kar pa ni velika ovira, saj je ravno struktura naše galaksije največja zanimivost, ki jo s takim teleskopom lahko preučujemo. Ko bomo z njim zbrali dovolj podatkov, si obetamo videti, da ima naša galaksija spiralne rokave in da ni pretežno homogena eliptična galaksija,« pojasnjujejo mentorji dijakov iz astronomskega društva Vega.

Radijska astronomija kot središče zanimanja dijakov Šentvida že vse od leta 1997

Z radijsko astronomijo so se začeli na šoli ukvarjati že leta 1997, ko so v okviru raziskovalne naloge dijaki zaznali radijski signal iz središča naše galaksije. Od tedaj so vseskozi spremljali možnosti, da bi storili naslednji korak v omenjeni sferi. Odlična priložnost se je ponudila z razmahom digitalne televizije, saj so USB kjučki za sprejem DVB-T signala izjemno poceni in hkrati tudi izredno zmogljivi radijski sprejemniki.

Idejo navdušila predloga Marcusa Leecha

»Idejo za projekt smo dobili, ko je Marcus Leech lani objavil prispevek o poceni radijskem teleskopu. Odločili smo se, da se to izplača narediti, in zastavili smo projekt, s katerim smo sicer za malo večjo ceno – 600 evrov, dobili teleskop, ki je v vseh pogledih za stopnjo boljši od Leechove predloge,« pojasnjujejo na astronomskem društvu Vega. »Ker je ideja padla po tem, ko se je na šoli iztekel rok za financiranje šolskih projektov, izdelave teleskopa pa nismo želeli zavleči za celo leto, so nam pri financiranju projekta priskočili na pomoč člani Astronomskega društva Vega – Ljubljana. Zelo hvaležni smo tudi podjetju Telmak d.o.o., ki nam je doniralo električno omarico za elektroniko radijskega teleskopa in podjetju TECH TRADE CENTER d.o.o., ki nam je podarilo 30 metrov ethernet kabla, s katerim smo omrežili radijski teleskop,« še izvemo.

Vizije gimnazijcev spremlja buden nadzor razvoja nove tehnologije

»Ker smo vezani na izobraževalno okolje, je cena naprave ključnega pomena«, menijo snovalci teleskopa. »Želimo si namreč, da bi izdelali take naprave, ki bi jih za nami lahko izdelali še na mnogih drugih šolah in tako pomagali pri razširjanju astronomskih znanj. Budno spremljamo razvoj tehnologije, saj cene elektronskih naprav padajo iz leta v leto in tako se nam zlahka zgodi, da je vsakemu Zemljanu danes na razpolago tehnologija, o kakršni so 50 let nazaj tudi največje raziskovalne institucije lahko le sanjale,« pojasnjujejo. Tako imajo namen odreagirati na vsakršno novo tehnično možnost in jo koristno uporabili v astronomske namene – menijo, da je na razpolago ogromno področij raziskovanja in zato se ne mislijo kakorkoli omejevati pri izbiri prihodnjega projekta.

Najbolj zmogljivi teleskop na svetu eksistira v čilski puščavi Atacama 

Kot zanimivost je v povezavi z astronomsko sfero vredno omeniti, da najbolj zmogljivi teleskop deluje v čilski puščavi Atacama, na dobrih pet tisoč metrih nadmorske višine. Slavnostno otvoritev je mreža radioteleskopov po desetih letih priprav doživela dobro leto nazaj in 66 anten, od katerih je vsaka težje od sto ton, je tako postalo odgovornih za pridobivanje novih, intrigantnih odgovorov iz vesolja.

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje