Kako izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja

V 2. členu Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je zapisano, da je izjava o varnosti listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.

Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Dopolnjevati jo je dolžan ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu. Delodajalec mora izjavo o varnosti posredovati tudi svetu delavcev in sindikatom.

Definicije

Nevarnost je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca, oziroma okvari njegovo zdravje.

Tveganje je verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro.

Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.

Vsebina izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

Poleg pisne izjave delodajalca iz 2. člena tega pravilnika, mora izjava o varnosti obsegati zlasti:

• datum in kraj izdaje izjave,
• podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
• podatke o prejšnjih pregledih in preskusih,
• podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
• ocenjevanje tveganja,
• organogram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.

Dokumentacija mora biti podana v pisni obliki, lahko pa se poda tudi grafično v obliki diagramov, simbolov, skic in načrtov.

Kaj obsega ocenjevanje tveganja

• opredelitev nevarnosti,
• opredelitev delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju,
• ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja,
• določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oziroma zmanjševanja tveganja,
• revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij.

Vrste nevarnosti

Vrste nevarnosti, ki obstajajo pri delu na delovnem mestu (8. člen Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja), so lahko povezane z:

1. Mehanskimi dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme. Pod takšne vrste dejavnikov štejemo: nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma vleke; prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje, razletavanje, nihanje, razsutje …), ki ogroža delavce; premiki delov delovne opreme, premikanje vozil; nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve;
2. Dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest. Nevarnosti, ki so povezane z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest so: nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli…); opravljanje dela na višini; omejen prostor (npr. če mora nekdo delati med dvema fiksiranima deloma, ki sta preveč skupaj); možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih razlogov spolzke površine); stabilnost na delovnem mestu; vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo; metode in tehnike dela; vstopanje in delo v zaprtih prostorih;
3. Električno energijo, ki predstavlja nevarnost pri delu, v kolikor gre za: neposredni dotik, tako nezavarovanih delov pod napetostjo kot tudi zavarovanih delov pod napetostjo; posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo npr. stroji, oprema, naprave, prenosno orodje…); statična elektrika; udar strele; obločni plamen;
4. Nevarnimi snovmi. Dejavniki nevarnih snovi so naslednji: vdihavanje, uživanje zdravju nevarnih snovi oziroma njihov prodor v telo skozi kožo; uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi; pomanjkanje kisika (zadušitev); prisotnost snovi z lastnostjo razjedanja; reaktivne/nestabilne snovi; prisotnost senzibilizatorjev (preobčutljivost na določeno snov); požar ali eksplozija;
5. Fizikalnimi dejavniki: izpostavljanje ionizirnim in neionizirnim sevanjem; izpostavljanje laserskim žarkom; izpostavljanje hrupu, ultrazvoku; izpostavljanje mehanskim vibracijam; izpostavljanje snovem z visoko temperaturo; izpostavljanje snovem z nizko temperaturo; prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine);
6. Biološkimi dejavniki: tveganje infekcije pri manipuliranju z biološkimi dejavniki in nenamerno izpostavljanje mikroorganizmom; prisotnost alergenov;
7. Ekološkimi razmerami: neustrezna oziroma neprimerna razsvetljava; neprimerna temperatura/vlaga/ ventilacija; prisotnost snovi, ki onesnažujejo;
8. Razmerjem delavca do delovnega mesta, ki lahko prav tako sodi med dejavnike nevarnosti na delovnem mestu: odvisnost od standardov dela; odvisnost od navodil, ko se menjavajo pogoji; vpliv pričakovanih odstopanj delovnih postopkov; ustreznost osebne varovalne opreme; motivacija za varno delo; ergonomski dejavniki, prilagoditev delovnega mesta delavcu;
9. Psihološkimi dejavniki: značilnosti dela (intenzivnost, monotonija); prostorska zasnova delovnega mesta (klavstrofobija, osamljenost); konfliktni odnosi; sodelovanje pri odločanju; visoke zahteve, slab nadzor nad delom; način reagiranja v primeru sile;
10. Organizacijo dela: dejavniki, na katere vpliva delovni proces (npr. ponovljivost, sistem izmen, nočno delo); učinkovitost sistema vodenja in pravilne priprave za organiziranje, načrtovanje, spremljanje in kontrolo postopkov varovanja zdravja in varnosti pri delu; vzdrževanje opreme, vključno z varnostno opremo; pripravljenost v primeru sile;
11. Ostalimi dejavniki: tveganja, ki jih povzročajo druge osebe (npr. nasilje nad prodajnim osebjem, delo za okenci pri poslovanju s strankami, delo revizorjev, inšpektorjev, policistov); delo z živalmi; delo v atmosferi z nizkim ali visokim tlakom; neugodni vremenski pogoji; popolnost programske opreme; delo v bližini vode ali pod vodno gladino; spreminjajoča se delovna mesta.

Opredelitev delovnih mest in delavcev

Pri izjavi o varnosti je potrebno opredeliti tudi delovna mesta in delavce, ki so izpostavljeni tveganju obsega. Za tovrstno opredelitev potrebujete:

• podatke o področju ocenjevanja tveganja (delovno mesto, delovno okolje, organizacijska enota, podjetje),
• podatke o številu delavcev na področju, za katerega se izvaja ocenjevanje tveganja,
• opis tehnoloških postopkov v vseh delovnih enotah, vključno z notranjim transportom in vzdrževanjem.

Ocenjevanje tveganja

V 8. členu pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je zapisano, da je ocenjevanje tveganja kombinacija naslednjih elementov:

• Resnosti (možne poškodbe ali bolezni, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti) in
• verjetnosti nastanka poškodbe.

Verjetnost nastanka poškodbe je odvisna od:

• pogostosti in trajanja izpostavljenosti oseb nevarnostim,
• verjetnosti nastanka nevarnega dogodka,
• tehničnih in drugih možnostih izognitve poškodbi ali njene omejitve.

Resnost se oceni z upoštevanjem:

• kaj ali koga naj se zavaruje – zaščiti (delavce, delovno opremo, delovno okolje),
• resnost poškodb ali zdravstvenih okvar (majhna, težja, smrt),
• obseg poškodbe glede na število udeležencev (en delavec, več delavcev).

Verjetnost nastanka poškodbe pa se presoja glede na:

• pogostost in trajanje izpostavljenosti (potreba za dostop v nevarno območje – vzdrževanje ali odprava napak, vrsta dostopa – ročno podajanje materialov, čas zadrževanja v nevarnem območju, število delavcev, za katere je dostop potreben, pogostost dostopa),
• verjetnost nastanka nevarnega dogodka (zanesljivost in drugi statistični podatki, nezgode v preteklosti, poškodbe in zdravstvene okvare v preteklosti, primerjava tveganja z drugimi delovnimi mesti),
• tehnične in druge možnosti za izognitev in omejitev poškodbe (z delovno opremo oziroma s strojem upravlja: usposobljena oseba, neusposobljena oseba, ni operaterja; hitrost nastanka nevarnega dogodka: nenadoma, postopoma, počasi; poznavanje nevarnosti: na osnovi splošne informacije, na osnovi neposrednega opazovanja, na osnovi opozorilnih znakov in opozorilnih naprav; sposobnost oseb za izogibanje ali omejevanje poškodbe: refleks, spretnost, možnost umika).

Določitev ukrepov in odgovornih oseb

Kot narekuje 11. člen, mora delodajalec določiti potrebne ukrepe in odgovorne osebe za izvedbo glede na raven tveganja.

Ti ukrepi so zlasti:

• spremembe tehnoloških postopkov z nadomestitvijo nevarnega dela z manj nevarnimi postopki dela,
• zmanjšanje časovne izpostavljenosti delavcev fizikalnim, kemičnim in biološkim škodljivostim,
• zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi,
• hermetizacija delovnih procesov oziroma posameznih delovnih postopkov ali strojev,
• namestitev izoliranih kabin,
• daljinsko vodenje procesov,
• omejevanje dela tehnološkega postopka oziroma škodljivega vpliva v delovno okolico s postavitvijo pregrad, ovir ipd.,
• mehanizacija in uvajanje robotizacije v smislu nadomestitve fizične prisotnosti delavcev in izvajanja določenih delovnih operacij,
• določitev območij, ki jih je potrebno posebej označiti oziroma je zanje določena omejitev oziroma prepoved dostopa,
• kombinacija varnostnih sistemov in naprav,
• kadrovanje ustreznih delavcev,
• določitev delovnih mest, kjer je potrebno izvajati periodične preiskave fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti,
• določitev delovnih mest, kjer je potrebno izvajati periodične preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo,
• določitev delovnih mest, kjer je potrebno izvajati preventivne zdravstvene preglede,
• navedbo delovne opreme, za katero so potrebni periodični pregledi in preizkusi,
• požarni načrt, načrt požarnih poti in eksplozijska območja,
• določitev spremljanja zdravstvenega stanja zaposlenih,
• ergonomske spremembe,
• spremembe organizacije dela in
• humanizacijski ukrepi.

Pri ukrepih, ki jih ni možno izvesti takoj, morajo biti določeni roki za njihovo izvedbo in odgovorne osebe.

Posebne oblike izjave o varnosti

Obstajajo tudi posebne oblike izjave o varnosti, kot so:

• izjava o varnosti za noseče delavke in za delavke, ki so pred nedavnim rodile ali ki dojijo,
• izjava o varnosti za male delodajalce in
• izjava o varnosti za kmeta.

V Uradnem listu RS, št. 56/99, si lahko preberete še o hrambi dokumentacije, o reviziji izjave o varnosti in ocenah tveganja ter o prehodnih določbah in končni določbi. Vse potrebne dokumente najdete na spletni strani Uradnega lista.

Vir: Uradni-list.si