Kateri tip toplotne črpalke je primeren za moj dom?
Toplotne črpalke se glede na vir toplote delijo v tri glavne tipe. Vsak ima svoje prednosti in omejitve, ki so odvisne od lastnosti vašega doma in parcele.
Toplotna črpalka zrak–voda
Toploto zajema iz zunanjega zraka in jo prenaša v ogrevalno vodo. Je daleč najpogostejša izbira v Sloveniji – ne zahteva posebnih zemeljskih del, vgradnja je relativno hitra, naprava pa deluje praktično povsod, kjer je dostop do elektrike. Primerna je tako za novogradnje kot obnove. Slabost je, da učinkovitost nekoliko pade pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, a sodobni modeli z invertersko tehnologijo brez težav delujejo tudi pri –20 °C in manj.
Toplotna črpalka zemlja–voda (geotermalna)
Toploto zajema iz tal prek horizontalnih zemeljskih kolektorjev ali vertikalnih vrtin. Ker je temperatura tal skozi vse leto bolj konstantna kot temperatura zraka, dosega ta tip višjo in stabilnejšo učinkovitost pozimi. Zahteva pa večja zemeljska dela (izkop ali vrtanje), kar pomeni višji začetni strošek in ustrezno veliko parcelo. Primerna zlasti za novogradnje na lokacijah z dovolj prostora.
Toplotna črpalka voda–voda
Toploto zajema iz podtalne vode prek dveh vrtin (črpalna in vračalna). Dosega visoko in stalno učinkovitost, a zahteva hidrogeološki pregled in ustrezno kakovost podtalne vode. Ni primerna za vsako lokacijo.
Kako izračunam, kakšno moč toplotne črpalke potrebujem?
Napačna izbira moči je najpogostejša napaka pri nakupu toplotne črpalke. Prešibka naprava ne bo zmogla ogrevati doma ob hudih mrazih, premoačna pa bo delovala neekonomično in se bo pogosto vklapljala in izklapljala – kar skrajša njeno življenjsko dobo.
Moč toplotne črpalke se določi z izračunom toplotnih izgub objekta. Strokoven izračun upošteva:
- velikost ogrevalne površine (m²)
- kakovost toplotnega ovoja stavbe – izolacija fasade, strehe, tal
- kakovost in delež oken ter njihovo usmerjenost
- minimalno zunanjo projektno temperaturo za vašo lokacijo
- željeno temperaturo v prostorih
- potrebe po pripravi sanitarne tople vode
Kot splošno orientacijsko pravilo velja: dobro izolirana novogradnja potrebuje približno 30–40 W na m², zmerno izolirana starejša hiša pa 60–100 W na m² ogrevalne moči. A to so le ocene – za zanesljiv izračun priporočamo brezplačni energetski pregled, ki ga nudi Termo Shop.
Ali je toplotna črpalka primerna za moj obstoječi ogrevalni sistem?
To je eno ključnih vprašanj pri obnovi starejše hiše. Odgovor je odvisen od tega, kakšne oddajnike toplote imate:
Talno ogrevanje
Idealna kombinacija. Talno ogrevanje deluje z nizko temperaturo dovoda (35–45 °C), kar toplotni črpalki omogoča delovanje z visoko učinkovitostjo (visok COP). Vsaka sodobna toplotna črpalka zrak–voda brez težav doseže te temperature.
Nizkotemperaturni radiatorji (konvektorji, panelni radiatorji)
Prav tako dobra kombinacija, če so radiatorji ustrezno dimenzionirani. Temperatura dovoda je tipično 45–55 °C, kar sodobne toplotne črpalke brez težav dosežejo.
Visokotemperaturni radiatorji (starejši litoželezni, rebrasti)
Zahtevajo temperaturo dovoda 55–70 °C. Standardna toplotna črpalka zrak–voda (serija Ecodan) doseže do 60 °C, visokotemperaturni modeli (npr. Mitsubishi Zubadan) pa do 70 °C. Preden se odločite za menjavo, je smiselno preveriti, ali bi z menjavo radiatorjev na večje (in s tem nižjo potrebno temperaturo) dosegli boljšo skupno učinkovitost sistema.
Kaj pomeni COP in zakaj je pomemben pri izbiri?
COP (Coefficient of Performance) je koeficient učinkovitosti toplotne črpalke. Pove, koliko kW toplote naprava proizvede za vsak porabljen kW električne energije. Primer: COP 4 pomeni, da za 1 kW elektrike pridobite 4 kW toplote.
Poleg COP-a je pri sezonski oceni učinkovitosti bolj merodajna vrednost SCOP (Seasonal COP), ki upošteva delovanje naprave skozi celotno ogrevalno sezono pri različnih zunanjih temperaturah. Energetski razredi naprav (od A do A+++) temeljijo na vrednosti SCOP.
Naprave z višjim SCOP-om stanejo nekoliko več, a se razlika v nabavni ceni hitro povrne prek nižjih stroškov električne energije skozi leta obratovanja. Pri eko sklad subvenciji je pogoj za upravičenost prav minimalni SCOP, zato se prepričajte, da naprava, ki jo kupujete, dosega zahtevano vrednost.
Ali toplotna črpalka pripravi tudi sanitarno toplo vodo?
Da – večina toplotnih črpalk zrak–voda je sposobna hkrati ogrevati prostore in pripravljati sanitarno toplo vodo (STV). Za to potrebujete bodisi:
- notranjo enoto z vgrajenim bojlerjem (npr. 200 ali 300 litrov),
- ločeni zunanji bojler, priključen na sistem toplotne črpalke,
- ločeno toplotno črpalko za sanitarno vodo (aerotermalni grelnik vode).
Za večino enodružinskih hiš je najbolj praktična rešitev notranja enota z vgrajenim bojlerjem, ki jo kupite kot kompletni sistem z zunanjo enoto. S tem se izognete potrebi po ločenem kotlu ali grelcu za sanitarno vodo.
Ali je toplotna črpalka primerna za obnovo starejše hiše?
Eno najpogostejših vprašanj na forumih. Kratek odgovor: da, v večini primerov je – a z nekaterimi pogoji.
Toplotna črpalka je odlična rešitev za obnovo, kadar:
- ste hišo že izolirali (fasada, streha, okna) ali to načrtujete
- imate talno ogrevanje ali načrtujete posodobitev radiatorjev
- zamenjujete kurilno olje, trda goriva ali plin – in hkrati uveljavljate subvencijo Eko sklada
- imate slabšo izolacijo, a izberete dovolj zmogljiv model za višjo temperaturo
Pri slabo izoliranih starejših hišah je pred nakupom toplotne črpalke smiselno najprej sanirati izolacijo. Vsak evro vložen v izolacijo zmanjša potrebno moč toplotne črpalke in dolgoročne stroške obratovanja. V nasprotnem primeru boste morda potrebovali večji in dražji sistem.
Za celovito oceno stanja vašega doma in ustrezno priporočilo priporočamo posvet pri specializiranem prodajalcu, kot je podjetje Termo Shop.
