HardwareSTART konferenca 2023 12

HardwareSTART izkušnje in nasveti “to go”

Mednarodna konferenca HardwareSTART, ki je potekala 24. maja 2023 v Katapultu, je bila celodnevni dogodek, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z razvojem hardware produktov. Konferenca, ki so jo v okviru projekta HardwareSTART organizirali podjetje Dewesoft, podjetniški pospeševalnik Katapult in Zavod mladi podjetnik, je bila razdeljena na dva sklopa: dopoldanski del je bil namenjen razvoju ideje, prototipa in izdelka, popoldanski pa tehnologiji, proizvodnji in poslovnim procesom. Dewesoftovi strokovnjaki iz različnih področij so delili svoje znanje in izkušnje z udeleženci. V tem članku bomo pregledali nekatere ključne točke konference ter izpostavili pomembne informacije za vse, ki se ukvarjajo z razvojem hardware produktov.
HardwareSTART konferenca 2023 12

Uvodno predavanje v celodnevno konferenco je imel Sean Campbell, COO podjetja Dewesoft, ki je poudaril izzive in kompleksnost trženja. Poudaril je pomembnost razumevanja ciljne publike, saj ta predstavlja ključni dejavnik uspešnega trženja. Dewesoft se osredotoča na trženje med podjetji (B2B), kar pomeni prodajo izdelkov in storitev drugim podjetjem. Campbell je pri tem poudaril pomembnost namena pri trženju – Dewesoft želi podjetjem približati svojo blagovno znamko, njeno vrednost, izdelke in storitve.

Prodaja v B2B segmentu

Dewesoft se predvsem osredotoča na zadovoljevanje potreb drugih podjetij in korporacij. Neposredno se vključujejo v trženjske dejavnosti B2B in vzpostavljajo odnose z vodilnimi korporacijami po vsem svetu, kot so SpaceX, Tesla, Mercedes, NASA, Caterpillar, John Deere in Volvo. “Cilj je vzpostaviti trdno bazo strank tako, da ciljamo na potrebe, interese in izzive posameznikov, odgovornih za sprejemanje odločitev o nakupu v njihovih organizacijah. Tak pristop ločuje B2B trženje od trženja med podjetjem in potrošnikom (B2C), saj se fokus premakne z individualnih potrošnikov na potrebe organizacije kot stranke,” je poudaril Campbell in tudi udeležencem konference svetoval takšen pristop glede na to, da bodo tudi oni po vsej verjetnosti v prvi vrsti nagovarjali B2B kupce. Pri tem je še položil na srce, da je prodajni cikel produktov, ki nagovarjajo specifične potrebe in imajo višjo ceno, običajno daljši ter zahteva dolgoročne pristne odnose s kupci.

Kasneje je Jure Knez, soustanovitelj in predsednik uprave Dewesofta, delil pomembne uvide o postopku določanja cene izdelka. Pojasnil je, da je ključno upoštevati stroške proizvodnje in razvoja ter analizirati konkurenco in potrebe strank. Poudaril je, da je treba idejo preveriti na trgu že pred razvojem izdelka: preučiti konkurenco, analizirati trg in ugotoviti potrebe strank. “Podjetniki morajo nameniti čas spoznavanju konkurence in prilagajanju izdelka, da zadovolji potrebe strank,” je poudaril Knez in dodal, da je ključnega pomena najti stranko, ki je pripravljena sodelovati pri ustvarjanju končnega izdelka. “Ta stranka mora izraziti svoje potrebe in pripravljenost plačati določeno ceno glede na konkurenco. Dewesoft strankam zagotavlja prve prototipe izdelka, kar omogoča sodelovanje in povratne informacije v zgodnji fazi razvoja,” je povedal. 

Knez je poudaril tudi pomen estetskega vidika izdelka. Lepo in privlačno pakiranje izdelka je pomemben dejavnik, ki pritegne stranke. Kupci pogosto sprejemajo nakupne odločitve na čustveni ravni, zato je pomembno, da se izdelek zapakira na način, ki navdušuje stranke. Jure Knez je omenil tudi “FFF pravilo” (form follows functionality), ki poudarja, da mora dizajn izdelka slediti njegovi funkcionalnosti.

Premišljena kalkulacija cene še pred razvojem

Kalkulacije cen se je dotaknil tudi Jernej Ženko, tehnični direktor Katapulta, ki je razložil ključne korake in pomembne vidike pri razvoju izdelka. Ženko je izpostavil, da je glavni cilj podjetja ustvarjanje dobička, kar pa zahteva premišljeno kalkulacijo cen že pred samim razvojem. Opozoril je, da prenizko postavljena cena na začetku tekom procesa razvoja postaja vse bolj boleča za finančno plat poslovanja, zato je ključno zagotoviti, da je izdelek ekonomsko vzdržen.

Ženko je glede samih postopkov razvoja še poudaril, da je prav tako ključnega pomena začeti čim prej z izdelavo ohišja, saj ga ne bo mogoče dobiti čez noč. Predstavil je tudi različne možnosti izdelave ohišja, kot sta 3D tiskanje in uporaba orodja. 3D tiskanje je morda dražje na kos, zlasti za manjše količine, medtem ko je uporaba orodja visoka investicija, vendar pa lahko prinese nižje stroške na kos na dolgi rok. Pri ohišjih se je ustavil tudi Andrej Pangeršič, ki je v Dewesoftu zadolžen za ohišja. Poudaril je pomembnost povezave med marketingom in oblikovanjem ter izpostavil uporabo 3D rendering programske opreme za ustvarjanje vizualizacij izdelkov.

Kaj zaustavlja razvoj elektronskih izdelkov?

Tomaž Ožir pa se je v nadaljevanju osredotočil na ključne vidike oblikovanja in razvoja elektronskih izdelkov. “Pomembno je, da se pri oblikovanju izognemo ‘showstopperjem’, kot so nejasno uporabljeni čipi, neupoštovanje proizvajalčevih pravil ter nejasno izražena ideja ali nefunkcionalnost izdelka,” je izpostavil napake, ki jih lahko naredijo startupi tekom razvoja produkta. Ožir je poudaril, da naj bi bil proizvajalec čipov prvi vir informacij, saj najbolje ve, kako se čip uporablja. Zato je udeležence spodbudil k navezavi stikov in sodelovanju s FAE inženirji, ki jim lahko zagotovijo dragocene informacije in pomoč pri razvoju.

Izpostavil je tudi najslabši primer – če vezje ne deluje, ni konec sveta, vendar je pomembno ugotoviti razlog za nefunkcionalnost, da se v prihodnosti ne ponovi ista napaka. Zato je nujno raziskati in razumeti vzroke težav, je poudaril in hardware podjetnikom še priporočil, da teste elektromagnetne združljivosti (EMC), elektrostatičnega izpusta (ESD) ter odpornosti na motnje opravijo pred obiskom SiQ, da lahko že prej zaznajo morebitne probleme. Ob tem jih je še pozval, naj se v primeru težav obrnejo na Dewesoft, kjer so jim vedno pripravljeni pomagati.

Agilni manifesto in SCRUM proces

O samem razvoju programske opreme je nato spregovoril še Sašo Piskar, ki se je osredotočil na agilne principe in SCRUM proces. Poudaril je, da je Agilni manifesto ključen za uspešen razvoj programske opreme. Ta se osredotoča na komunikacijo med posamezniki in pomembnost delujoče programske opreme pred obsežno dokumentacijo, ki mora ustrezati izdelkom in biti enostavna za uporabo.

Piskar je izpostavil tudi pomembnost sodelovanja s stranko pred pogodbenimi pogajanji. “Vključevanje stranke v razvojni proces in stalna evalvacija pomagata zagotoviti, da ste na pravi poti. Prilagodljivost in odzivnost na spremembe sta ključna, saj je bolje prilagajati se trgu kot pa togotno slediti načrtu,” je poudaril. 

V zvezi s SCRUM procesom je priporočal ekipe velikosti med 5 in 9 člani. Premajhne ekipe lahko trpijo zaradi pomanjkanja komunikacije, medtem ko prevelike ekipe ustvarjajo preveč komunikacijskih kanalov. Podjetje Dewesoft se je denimo odločilo uporabiti pristop SAFe (Scaled Agile Framework), kjer se oblikuje 5 do 10 ekip, ki skupaj razvijajo enoten produkt. To omogoča sodelovanje članov z različnih področij, kot pri startupih, in skupno prizadevanje za dosego cilja.

Piskar je udeležencem v branje priporočil še knjigo Clean Code, ki obravnava agilno programiranje in prispeva k razvoju visokokakovostne programske opreme, obenem pa je opozoril še na nekaj pasti pri razvoju programske opreme: pozabljanje na uporabniško funkcionalnost ter preveč optimistično načrtovanje časovnih okvirov, kar lahko upočasni razvoj. Priporočil je tudi takojšnje popravljanje kode za ohranjanje ustrezne hitrosti razvoja.

Odnosi z dobavitelji

Mihael Gornik, ki v podjetju Dewesoft skrbi za kakovost, je v nadaljevanju opozoril na pomembnost izbire kakovostnih in zanesljivih dobaviteljev za komponente. “Dobavitelji niso zgolj nekdo, ki nas ožamejo z visokimi cenami, ampak so naši partnerji. Ravno tako kot mi potrebujemo svoje kupce, so dobavitelji odvisni od nas. Zato je ključno vzpostaviti partnerski odnos, ki temelji na zaupanju in skupnem cilju,” je podjetnikom na srce položil Gornik in poudaril, da je izjemno pomembna tako vhodna kot tudi izhodna kontrola pri dobavitelju. “S tem zagotovimo, da so komponente, ki jih dobimo, visoko kakovostne in ustrezajo našim zahtevam,” je pojasnil. 

Dotaknil se je tudi CE certifikata, ki potrjuje skladnost izdelka z evropskimi standardi. Čeprav ta certifikat ni obvezen za države, ki niso članice EU, je priporočljiv tudi tam, saj zagotavlja zaupanje strank in olajšuje trženje izdelka na mednarodni ravni, je svetoval Gornik in dodal, da mora biti cilj vsakega podjetja zagotoviti kakovostno proizvodnjo, ki bo zadovoljila potrebe in pričakovanja kupcev ter pripomogla k dolgoročnemu uspehu organizacije.

“Z materialom ravnajte enako kot z denarjem”

Soustanovitelj in nekdanji izvršni direktor Dewesofta Andrej Orožen pa se je osredotočil na napotke glede nabave in upravljanja materialov v podjetju. Eden izmed pomembnih elementov upravljanja z materiali je sledljivost komponent. Orožen je izpostavil pomen sledljivosti od trenutka nakupa komponente do njene uporabe v izdelku. Za to lahko uporabimo kartico izdelka, ki omogoča beleženje informacij, kot so datum nakupa in namen uporabe komponente.

Orožen je poudaril še, da je treba biti previden in smotren pri ravnanju z materialom, saj lahko nepremišljena nabava in prevelike zaloge materiala zmanjšujejo dobiček podjetja. Zato je nujno vzpostaviti učinkovite procese sledljivosti, imeti nadzor nad zalogami ter biti pozoren na davčne vidike ravnanja z materialom. S tem podjetje zagotovi optimalno izrabo virov in pripore k dolgoročni uspešnosti podjetja, je še poudaril Orožen. 

Odnosi s kupci oziroma uporabniki

Za konec je Mihael Gornik podal še nekaj uvidov, kako zagotoviti odlično izkušnjo uporabnikom. Pomembna so jasna in enostavna navodila za uporabo izdelkov, da lahko uporabniki izkoristijo vse prednosti izdelkov. Pri tem je pomemben dejavnik tudi podpora uporabnikom, denimo preko družbenih omrežij, neposredne telefonske linije in preko spletne strani, ki mora biti enostavna, da uporabnik do iskane informacije lahko pride le z nekaj kliki.

“Zavedajmo se, da je tesen odnos s strankami ključen za njihovo zadovoljstvo,” je poudaril Gornik in pojasnil, da v Dewesoftu skrbijo tudi za izobraževanje partnerjev in kupcev. “Želimo jih seznaniti z najnovejšo tehnologijo, jim predstaviti, kako kalibrirati naše instrumente in jim omogočiti, da pridobijo znanje, ki jim bo pomagalo izkoristiti naše izdelke na najboljši možen način. Prav tako smo se zavezali k spremljanju vseh odstopanj in napak pri izdelkih, saj želimo zagotoviti visoko kakovost in zadovoljstvo naših strank,” je še povedal o praksi, ki se je držijo v Dewesoftu. 

Mišo Gornik je poudaril tudi pomen prepoznavanja dobrih priložnosti za izboljšave, denimo poenostavljanje tehnologije, pohitritev proizvodnje, uvajanje novih materialov, znižanje nabavnih cen ali dopolnitev storitev za kupce. Pri tem je Gornik spodbujal udeležence konference HardwareSTART, naj aktivno vzpostavljajo stik s strankami, jih pokličejo in povprašajo, kako so zadovoljni z njihovimi izdelki in storitvami. “Negovanje teh odnosov je ključno za dolgoročno zaupanje in lojalnost strank,” je dejal Gornik, temeljnega pomena pa je ob tem tudi zaupanje v sodelavce.

Preberite tudi: Konferenca HardwareSTART: iz prve roke o izzivih v industriji.

“Hit by a bus” strategija

Za konec je postopke same proizvodnje pod drobnogled vzel še Christopher Coomes, ki je v Dewesoft prišel iz Forda, kjer je skrbel za menedžment proizvodnje. Coomes je poudaril pomembnost standardiziranih postopkov proizvodnje, ki razvojnikom pomagajo izboljšati produkte. V praksi to pomeni, da je podjetje v vsakem trenutku izboljšave produkta osredotočeno na zanesljivost delovanja produkta, obenem pa tudi na vzdržljivost in možnost popravila. “Če to večkrat ponovimo v procesu iteracije za preoblikovanje izdelka, bomo izboljšali proizvodnjo, logistiko, podporo kupcem in zadovoljstvo vseh vključenih,” je poudaril Coomes in dodal, da podjetja na ta način poenostavijo tudi delo ljudi na delovnem mestu, kljub vsemu pa je le malo podjetjih, ki se razvoja in izboljšav loteva na takšen način. 

Coomes sicer tudi zagovarja načelo transparentnosti oziroma “hit by a bus strategije”, kar pomeni, da bi morali biti vsi postopki, potrebni za produkcijo, vedno dostopni, namesto da jih posamezni zaposleni držijo zase. “Scenarij, ko te zadene avtobus, pomeni, da če nekoga med prihodom na delo zbije avtobus, in je edina oseba, ki pozna to delo, ne boste mogli ničesar ustvariti. Če nekdo oblikuje izdelek ali piše kodo in je edina oseba, ki pozna njihovo kodo, in niso napisali opomb v svoji kodi, ter jih zadene avtobus, nihče ne bo sposoben upravljati te kode,” je primer, zakaj v podjetju ni dobro stvari držati zase, ponazoril Coomes. 

Za vse, ki so zamudili letošnjo konferenco, tako velja spremljati novice o prihodnjih dogodkih, saj je to odlična priložnost za pridobivanje znanja, povezovanje in rast na področju hardware razvoja. Naslednji HardwareSTART Meetup bo že 9. junija 2023 ob 17. uri prav tako v prostorih trboveljskega Katapulta. Tematika bo nagrajevanje in solastništvo zaposlenih. Udeležba na dogodku je brezplačna, nanj pa se lahko prijavite na tej povezavi. 

O projektu HardwareSTART

Hardware startupi so zaradi majhnosti, nepoznavanja panoge ter poslovne neizkušenosti pogosto v slabšem položaju kot druga podjetja. Prav tako pa se startupi v tej panogi soočajo še z visokimi vstopnimi stroški. Z namenom pomagati zagonskim hardware podjetjem je v konzorciju partnerjev Katapult d.o.o., DEWEsoft d.o.o. in Zavod mladi podjetnik, so.p., v okviru programa “Zasnova in izvedba vertikalnega pospeševalniškega programa za prejemnike finančnih spodbud Sklada v industriji strojne opreme”, nastal pospeševalnik HardwareSTART.

Bogat program podjetjem iz te panoge nudi pomoč v vseh fazah: od postavitve proizvodnje, skupne nabave surovin ter storitev, nudenja poslovnih ter proizvodnih prostorov, uporabe prodajnih kanalov naših in partnerskih podjetij, do uporabne skupne logistične mreže ter svetovanja pri prodoru na tuje trge. Podjetjem, ki se udeležijo programa, je prav tako na voljo pomoč pri prototipiranju ali konkretnem razvoju produktov, ter uporaba strojne opreme, s katero razpolaga konzorcij.

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020.

Oznake:, , , , , ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki