Ekipa Gentler Stories v Apple parku. Foto: arhiv Katarine Lotrič
Leta 2022 je bila aplikacija razglašena za najboljšo aplikacijo za Apple Watch, lani pa so bili med Apple Design Award finalisti v kategoriji Vizualno oblikovanje in grafika.
Katarinina pot v tehnološkem svetu je polna izzivov, ki jih premaguje s strastjo do ustvarjanja aplikacij, ki uporabnikom pomagajo izboljšati fizično in mentalno počutje.
V intervjuju Katarina razkriva, kako je izgorelost vplivala na ustanovitev lastnega podjetja, razvoj Gentler Streak in zakaj je dolgoročno ohranjanje ravnovesja med življenjem in delom ključno za trajnostno rast podjetja. Spregovorila je tudi o pomembnosti sestave ekipe v zgodnjih fazah razvoja, načinih ohranjanja agilnosti v hitrem tehnološkem svetu ter o svojem kritičnem pogledu na umetno inteligenco. Katarina verjame, da prava kombinacija znanja, vztrajnosti in prilagodljivosti omogoča podjetju, da ostane relevantno in uspešno.
Ko sem raziskovala vašo zgodbo, sem na mladipodjetnik.si našla članek iz leta 2013, kjer je bila omenjena aplikacija Vert. Je bila to vaša prva podjetniška zgodba?
To je bil prvi app, ki ga je Andrej, zdaj tudi tukaj prisoten kot ustanovitelj in oblikovalec, začel razvijati v prostem času. Takrat še nisva bila poslovna partnerja.
Po izobrazbi sem komunikologinja in sem se v okviru takratne zaposlitve ukvarjala predvsem z marketingom in PR-om, potem pa mi je Andrej predlagal, naj mu pomagam pri projektu, ko je aplikacija šla v javnost. Vert je bil pretvornik valut in enot, dobro zasnovan, sploh za prvi poskus nekoga, in Apple ga je izpostavil v App Storu. Lahko rečem, da nama je Vert odprl vrata v slovensko start-up sceno.
Prebrala sem, da ste nekoč omenili, da je uspeh v svetu aplikacij kratkotrajna stvar in da je za dolgoročni obstanek nujna nenehna prilagodljivost. To je danes res aktualno na vseh področjih. Katere strategije so vam pomagale ohranjati to agilnost skozi leta? Kaj bi rekli, da je ključnega pomena za obstanek in rast podjetja?
Mislim, da je pomembno predvsem to, da ostajamo zelo pozorni na to, kaj se dogaja zdaj, in da poskušamo predvideti, kaj sledi. Ključno je znati opazovati trende – ne samo, kaj je trenutno aktualno, ampak tudi, kaj bo aktualno v prihodnje. Na tak način podjetje naslavlja potrebe, ki niso pomembne le danes, ampak bodo relevantne tudi jutri.
Ključno je znati opazovati trende – ne samo, kaj je trenutno aktualno, ampak tudi, kaj bo aktualno v prihodnje. Na tak način podjetje naslavlja potrebe, ki niso pomembne le danes, ampak bodo relevantne tudi jutri.
Poleg tega je nujno videti širšo sliko. Ne smeš se osredotočati samo na izdelek, ampak je veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspeh. Pomembno je tudi, da se podjetje dobro umešča v okolje in da zna svoj izdelek uspešno ohranjati na trgu.
To je verjetno le del odgovora, ker ni preprostega recepta za trajni uspeh. Če bi bil, bi bili vsi ves čas uspešni na svojih poslovnih poteh. Tudi mi danes ne moremo vedeti, ali bomo čez nekaj let še vedno na pravi poti. Je pa zelo pomembno, da si prisoten, da spremljaš razvoj dogodkov in se hitro prilagajaš.
Ko podjetje izgubi stik z dogajanjem, ga lahko hitro zanese v napačno smer. Jaz verjamem, da je ključnega pomena vedeti, kam želiš iti, imeti jasno vizijo in poslanstvo ter redno preverjati, ali si še vedno na pravi poti.
Torej, pomembno je, da na izdelek ne gledaš samo skozi svoje oči, ampak da redno testiraš trg in sprejemaš povratne informacije?
Tako je. Lahko se ti zdi, da je nekaj izjemno dobro narejeno, in prav je, da v svoje delo verjameš. Hkrati pa je ključnega pomena, da si odprt za konstruktivne kritike. Pomembno je vedeti, katere povratne informacije bodo koristile in katere ne, še posebej če prihajajo od ljudi, ki niso tvoja ciljna publika. Kdaj pa je nujno slišati tudi tiste težje resnice, kar pride z izkušnjami in dozorevanjem.
Menim, da je to del rasti. Če se ne spopadeš z napakami in težkimi trenutki, ne moreš rasti in izboljšati svojih spretnosti. S tem se učimo in dozorevamo. Pomembno je, da se iz napak učimo, a če jih ponavljamo, smo lahko v težavah. Ko pa vidiš, kje si se učil in napredoval, lahko lažje pogledaš nazaj in vidiš, kako daleč si prišel.
Če se ne spopadeš z napakami in težkimi trenutki, ne moreš rasti in izboljšati svojih spretnosti. S tem se učimo in dozorevamo.
Nekdo mi je nekoč rekel, da naj svojega »odvetnika« pustim pred vrati, ko vstopim na delo in to se mi je zdel kar super nasvet. To, da si odprt za dialog, radoveden in za konstruktivno sodelovanje, ne da v povratne informacije vstopaš z obrambo. Naš cilj je ustvariti izdelek, ki doseže čim večji potencial in kar najbolje zadovolji potrebe naše ciljne publike.
Tukaj pa je pomembno, da znaš razlikovati, katere povratne informacije so relevantne in katere ne. Poslušaš, ampak hkrati uporabljaš nekakšno sito, da prepoznaš tiste, ki bodo resnično prispevale k izboljšavi. Vsega pač ni mogoče upoštevati, saj nikoli ne moreš zadovoljiti čisto vseh.
Katarina Lotrič, soustanoviteljica podjetja Gentler Stories, ki razvija aplikacijo Gentler Streak.
Katere preizkušnje so bile na vaši podjetniški poti najtežje in kako ste jih premagali?
Podjetništvo je pogosto prepleteno z osebnim življenjem in ni vedno jasne ločnice med obema. Zame je bilo najbrž najtežje leto 2018, ko sem doživela izgorelost. Pri tem ne gre toliko za to, da preveč delaš in se fizično izčrpaš, ampak bolj za neke vedenjske vzorce, nezdrave obrambne mehanizme, ki ti do neke točke služijo, potem pa se elastika pretrga.
V tistem času sem se res znašla na robu, a sem zdaj hvaležna, ker mi je ta izkušnja omogočila, da sem se »podrla do temeljev« in nato lahko zgradila bolj zdravo strukturo.
Kaj ste spremenili na svoji poti?
Največja sprememba je naučiti se postavljati meje. To je stalen proces – učim se, jih prilagajam in dopolnjujem. Zdaj se bolj zavedam, kako obvladovati čustva, kako se ustaviti in potegniti črto. Ni več neskončnih seznamov opravil in nimam več slabe vesti, če zaključim delo ob določeni uri ali delam manj kot 8 ur. Mislim, da sem zdaj bolj produktivna, ker se osredotočam na bistvo, obkrožena sem s kompatibilnimi ljudmi in lahko več časa posvetim temu, zaradi česar smo tukaj, brez nepotrebnih motenj.
Ali na tej vaši izkušnji sloni tudi Gentler Streak?
Gentler Streak odraža to, da je skrb zase pomembna, morda celo bolj kot osredotočenost na toge cilje. Je aplikacija, ki nas spodbuja k trajnostni aktivnosti in ne k intenzivnim ciljem, kot so »beach body« ali »300 trebušnjakov v enem mesecu«. Gre za to, kako ohraniti aktivnost kot del vsakdana, prilagojeno posameznikovemu telesu in zmogljivostim.
Aplikacija originalno izvira iz Andrejeve izkušnje – on je rekreativni športnik, ki se loteva stvari zelo intenzivno. Leta 2018, ko se je pripravljal na triatlon, je fizično izgorel, kljub temu da je sledil vsem načrtom in navodilom. To ga je spodbudilo k vprašanju, ali obstaja način, da bi lahko aplikacija upoštevala trenutno fizično stanje uporabnika ter priporočila počitek, kadar je ta potreben. Ker ni našel ničesar podobnega, se je odločil ustvariti rešitev zase in zanjo prototip razvijal s kolegom Jernejem Zorcem. Rezultat je bil koncept, ki upošteva telesno pripravljenost posameznika ter mu sporoča, kako fit je in kje so njegove fizične meje.
Gentler Streak temelji na tem, da uporabniku pomaga vzpostaviti trajnostno aktiven življenjski slog – ne gre za doseganje maksimalne zmogljivosti, temveč za doseganje ravni aktivnosti, ki je dolgoročno vzdržna in prilagojena posameznikovemu telesu. Gentler Streak omogoča uporabniku, da sledi zmožnostim svojega telesa in napreduje na način, ki ne vodi v iztrošenost, poškodbe, hkrati pa se ne zasediš na kavču – da ti vedeti, kako intenzivno danes pritisniti, da še odgovarja tvojemu telesu.
Gentler Streak temelji na tem, da uporabniku pomaga vzpostaviti trajnostno aktiven življenjski slog – ne gre za doseganje maksimalne zmogljivosti, temveč za doseganje ravni aktivnosti, ki je dolgoročno vzdržna in prilagojena posameznikovemu telesu.
Aplikacija poleg spremljanja telesne pripravljenosti vključuje tudi kazalnike zdravja ter vpliv spanja, ki smo jo uvedli pred kratkim. Uporabnik lahko spremlja svojo zgodovino aktivnosti, vključno z vsemi merjenimi vrednostmi, kot so srčni utrip, kalorije in nivo napora pri vsaki vadbi. Pomemben del aplikacije je tudi funkcija »Go Gentler,« ki glede na posameznikove podatke za vsak dan ter priporoča ustrezen tip in stopnjo aktivnosti.
Gentler Streak ni aplikacija za vadbe – uporabnik sam izbere, s čim se bo ukvarjal, mi pa omogočamo, da lahko to beleži in opazuje, kako vadba prispeva k izboljšani fizični kondiciji. Naš sledilnik vključuje preko 140 vadb: od gospodinjskih opravil, vrtnarjenja ali sprehoda s psom, do bolj zahtevnih športnih aktivnosti. Namen aplikacije je uporabniku pomagati, da se poveže s svojim telesom in prilagodi svojo vadbo tako, da bo ostala vzdržna.
Koliko ste v razvoj vključevali strokovnjake z zdravstvenega ali športnega področja?
Soustanovitelji podjetja Gentler Stories.
Začeli smo štirje. Jasna Krmelj je CTO ter skupaj z Lukom Orešnikom razvijalka, Andrej Mihelič je produktni vodja in UX/UI oblikovalec, jaz pa pokrivam copywriting, poslovne odnose, marketing in PR. V samem začetku smo sodelovali s strokovnjaki s Fakultete za šport: kar smo ponovili pri raziskovanju spanja.
Danes nas je v ekipi 8, poleg štirih ustanoviteljev, se nam je pridružil Vid Koblar, diplomant Fakultete za šport ter osebni trener, specializiran za vrnitev po poškodbi, ki rešuje težave naših uporabnikov, Nejc Sirk skrbi za analitiko in digitalni marketing, Katja Šircelj za UGC, družbene medije ter prevode, Matija Kregar pa je naš tretji razvijalec.
Omenili ste, da ste podjetje ustanovili in potem rasli z lastnimi sredstvi. Ste se namerno izogibali investicijam?
Da, zavestno smo se odločili za to pot. Pridobili smo nekaj sredstev v okviru P2 razpisa, vendar so bila ta razdeljena v fazah na način, ki nam pri razvoju ni bistveno pomagal. Ko smo dobili tretjo, največjo tranšo smo namreč že sami ustvarjali prihodke. Tako da smo se zanašali predvsem na lastno investicijo, približno 110 tisoč evrov.
Kar se tiče zunanjih investicij, mislim, da naš projekt ni tisto, kar si investitorji običajno želijo. Investitorji pogosto iščejo priložnosti z obljubo visokih donosov in eksponentne rasti. Jaz pa verjamem v dolgoročno vzdržno rast in trajnosten način dela, tako za produkt kot za podjetje.
Kar se tiče zunanjih investicij, mislim, da naš projekt ni tisto, kar si investitorji običajno želijo. Investitorji pogosto iščejo priložnosti z obljubo visokih donosov in eksponentne rasti. Jaz pa verjamem v dolgoročno vzdržno rast in trajnosten način dela, tako za produkt kot za podjetje. Naš cilj ni doseči enormne rasti za vsako ceno; želimo rasti organsko in vzdržno. Pomembnejši nam je cilj, da uporabnikom pomagamo živeti bolj zdravo, zato smo tudi zelo ponosni, da nas je Apple prepoznal kot aplikacijo z največjim družbenim vplivom.
Nismo pa nasploh proti investiciji: če se kdaj znajdemo v situaciji, kjer bi to za nas imelo smisel, se tudi to zna zgoditi.
Zakaj ste se odločili ostati v Sloveniji in ne preseliti podjetja v kakšno večje tehnološko središče?
Slovenija nam ustreza, ker omogoča zdravo in vzdržno poslovanje. Res je, da v tehnoloških središčih, kot so San Francisco, London ali Berlin, obstaja več priložnosti za mreženje in dogodke, več je talenta, vendar prinašajo tudi večje stroške in drugačen življenjski tempo. Tukaj imamo bolj dostopen življenjski standard, kar nam omogoča fleksibilnost pri delu in ohranjanje ravnovesja.
Naša odločitev ostati v Sloveniji temelji tudi na naši miselnosti in prioritetah. Ustvarjamo nekaj, kar nas veseli, v okolju, ki nam omogoča, da delamo trajnostno in ohranjamo naše vrednote.
Kaj je bila za vas največja lekcija, ki bi jo želeli deliti z mladimi podjetniki?
Največja lekcija, ki sem se je naučila, je, da moraš na začetku biti pogumen in vztrajen, in da ne smeš izgubiti nekega zdravega dela naivnosti in seveda strasti do tega, kar počneš. Na tej poti te izkušnje in morebitne napake učijo in oblikujejo – ne moreš se jim izogniti, so del zdravega procesa zorenja.
Velikokrat bodo ljudje, ki ne razumejo tvojega področja ali vizije, morda poskušali vsiliti svoje poglede in te odvrniti od tvoje poti. Naučila sem se, da je v takih trenutkih pomembno poslušati sebe in verjeti v svoj projekt, tudi če drugi dvomijo.
Pomembno je tudi, da znaš ločiti koristne nasvete od mnenj, ki so lahko omejena ali temeljijo na povsem drugačnih izkušnjah. Velikokrat bodo ljudje, ki ne razumejo tvojega področja ali vizije, morda poskušali vsiliti svoje poglede in te odvrniti od tvoje poti. Naučila sem se, da je v takih trenutkih pomembno poslušati sebe in verjeti v svoj projekt, tudi če drugi dvomijo.
Obenem pa je ključno, da se iz svojih napak nekaj naučiš – da jih ne pozabiš, ampak jih spremeniš v modrost, ki ti bo pomagala na dolgi rok. Če si ne zapomniš, kje si naredil napako, se lahko zgodi, da jo ponoviš. Z vsako napako pride priložnost za zrelost in rast, kar je morda najpomembnejše za dolgoročni uspeh.
Ekipa Gentler Stories s Craigom Federighijem, višjim podpredsednikom programskega inženiringa pri Applu, in Susan Prescott, podpredsednico trženja podjetij in izobraževanja pri Applu.
Kako pomembna je sestava ekipe v začetnih fazah razvoja podjetja?
Meni se zdi sestava ekipe v začetnih fazah ključna. Čeprav v svetu aplikacij obstajajo izjeme, kot so posamezniki, ki vse naredijo sami, je pri nas izjemno pomembno, da ima vsak član ekipe specifična znanja in izkušnje. Naša ekipa je tako sestavljena, da pokrivamo vsa ključna področja: UX/UI dizajn, razvoj aplikacije, vodenje projektov in marketing. Ker smo pokrili glavne funkcije, smo lahko razvili izdelek, ki ima realne možnosti za uspeh. Vseeno pa mislim, da so raznolikost, komunikacija in sposobnost, da si iskreno podamo povratne informacije, ključne za uspešno delovanje ekipe.
Kako ohranjate kulturo in vrednote ekipe?
Pri nas je zelo pomembno, da se vsak v ekipi počuti dobro in sprejeto. Kadar pride do težav ali napetosti, se pogovorimo in skušamo težave razrešiti na spoštljiv način. Ne beležimo delovnih ur, porabljenega dopusta ali prisotnosti v pisarni – gre za zaupanje, saj se vsak zaveda svojih odgovornosti. Naši odnosi so sproščeni, a hkrati profesionalni.
Imamo skupna domača kosila večkrat na teden, redne masaže v pisarni, občasno se odpravimo na team buildinge, vsake toliko časa si privoščimo kaj na višjem nivoju, da nam je luštno. Prizadevamo si za okolje, kjer se člani ekipe počutijo kot posamezniki, ki so cenjeni in upoštevani.
Bi rekli, da delujete kot družina ali kot športna ekipa?
Delujemo kot dobra ekipa, ne kot družina, a smo vseeno med sabo zelo povezani. Čeprav smo “flat” organizacija brez strogih hierarhičnih stopenj, ima vsak jasno določeno vlogo in odgovornosti. Tako se vsi zavedamo, da je vsak del pomemben in vpliva na celoten proces. V majhni ekipi ni prostora za skrivanje, vsak prispevek šteje, zato si prizadevamo najti člane, ki so se pripravljeni angažirati in prevzeti odgovornost. Na primer, tretjega razvijalca smo iskali več kot eno leto, saj smo želeli nekoga, ki se bo res prilegal naši kulturi.
V majhni ekipi ni prostora za skrivanje, vsak prispevek šteje, zato si prizadevamo najti člane, ki so se pripravljeni angažirati in prevzeti odgovornost.
Skratka, smo zelo odprta ekipa z veliko raznolikimi temami za pogovor in sproščeno vzdušje. Nekdo, ki bi si želel tipičnega “9-to-5” delovnika, tukaj verjetno ne bi dolgo vztrajal, saj je naše delo prepleteno z veliko fleksibilnosti in sproščenosti, hkrati pa moraš biti odziven in pogosto razmišljati izven okvirjev.
Aplikacija Gentler Streak uporabnike spodbuja k zdravemu in trajnostnemu aktivnemu življenju.
Kako se trudite ostajati pred trendi v svetu tehnologije in zagotavljati, da ostajate relevantni za svoje uporabnike?
To je res stalen proces – vedno moramo imeti “prst na pulzu.” Naša ekipa veliko raziskuje, bere in se uči, da smo na tekočem z novostmi. Tehnološki svet je zelo dinamičen in se hitro razvija, zato je pomembno, da spremljamo vse spremembe, ne le tistih, ki vplivajo neposredno na naš produkt. Ker vsi v ekipi živimo aktiven in zdrav življenjski slog, to zelo pomaga, saj sami razumemo potrebe naših uporabnikov.
Seveda pa smo tudi vedno pozorni na uporabniške povratne informacije, saj nam te dajejo jasen vpogled, kaj ljudje potrebujejo in kje lahko naš produkt še izboljšamo. Vsekakor pa ne vnašamo novosti zgolj zaradi trenda – raje počakamo in preverimo, kaj resnično dodaja vrednost.
Kako gledate na uporabo umetne inteligence pri razvoju aplikacije?
Imam mešane občutke glede AI, ker menim, da se v družbi včasih premalo ukvarjamo s temeljnimi človeškimi potrebami in odnosi. Vse več imamo težav z osamljenostjo, anksioznostjo in depresijo, kar je že posledica te e-družbe. Z umetno inteligenco lahko pride do dodatne odtujenosti, namesto da bi spodbujali več človeških stikov in razumevanja. Zato bi umetno inteligenco uporabili samo tam, kjer bi resnično izboljšala uporabniško izkušnjo in bila v skladu z našo vrednoto trajnostne skrbi za zdravje.
Gentler Streak je aplikacija, ki spodbuja ljudi, da preživijo več časa izven zaslonov in skrbijo za svoje celostno zdravje na trajnosten način. Naš cilj ni povečanje uporabe telefona ali zasvojenosti z aplikacijo, ampak spodbujanje zdravega in aktivnega življenja stran od digitalnega.
Kako ocenjujete slovensko poslovno okolje za start-upe in podjetja v rasti?
Moje mnenje je precej subjektivno, ker nimam stika z velikim delom slovenske poslovne skupnosti – redko se udeležujem dogodkov ali konferenc. Mislim pa, da imamo v Sloveniji precej možnosti za začetnike, saj obstajajo številni inkubatorji, pospeševalniki in programi, ki nudijo podporo tistim, ki so šele na začetku poti. Zdi se mi, da obstajajo številni načini, kako priti do informacij, in da je skupnost podjetnikov odprta in pripravljena deliti znanje.
Ko gre za davčno in pravno podporo, pa mislim, da bi lahko bilo slovensko poslovno okolje bolj stimulativno. Za podjetja v začetnih fazah bi bila bolj prilagodljiva davčna obremenitev koristna, saj bi jim omogočila lažji razvoj, preden začnejo dosegati večje prihodke.
Kako pa v tem smislu gledate na evropske zahteve glede enakosti spolov pri plačilu in na vodstvenih položajih?
Enakost pri plačilu – absolutno! Ne vidim enega tehtnega razloga, da bi bilo temu drugače in žalostno je, da je to sploh tema. Prepričana sem, da so pri vodenju ključnega pomena kompetence ter način, kako nekdo vodi, ne pa nujno spol. Če ženska zasede neko pomembno pozicijo in pri tem uporablja tradicionalni pristop, v tem ne vidim dodane vrednosti, niti se ne čutim zastopana. Zdi se mi pomembno, da v podjetništvo in na vodstvene položaje prihajajo ljudje, ki se razlikujejo od nekega tradicionalnega profila vodje in s tem prinašajo raznovrstnost ter ustvarjajo okolja, ki omogočajo drugačne načine razvoja: od take raznolikosti imamo kot družba vsi korist.
Z bolj vključujočim, podpornim pristopom – višjo čustveno inteligenco, empatijo, okoljem, ki spodbuja celostno rast zaposlenih in omogoča skrb za njihovo dobrobit – te vrednote na dolgi rok vodijo do bolj zdravega in uspešnega delovnega okolja. Najbrž bi temu lahko rekli delovanje iz ženskega principa, ki je primarno bliže ženskam, iz katerega pa seveda delujejo tudi moški.
