“Investicije na Japonskem so smešno nizke”

"Ko sem se preselila na Japonsko, je bila startupovska skupnost precej majhna," pravi Una Softić, ki jo je kariera iz Ljubljane prek Münchna pripeljala v Tokio. Je del japonskega startupa anydooR, ki je predvsem na Japonskem znan po (prevajalskem) produktu Conyac.
"Investicije na Japonskem so smešno nizke"

Na sliki Una Softić med predstavitvijo na Shift konferenci v Splitu (Vir slike: osebni arhiv)

Uno je pot iz Ljubljane vodila v nemško podružnico Intela, kjer si je po dveletnem delu želela potovati in spoznavati Japonsko. Dopust je tako kot običajno združila z novo kratko delovno izkušnjo, zato je tudi takrat iskala projektno delo, ki bi ji prineslo še boljši in bližji vpogled v kulturo in način življenja. “Prijavila sem se tudi na nekaj oglasov za redna delovna mesta, a odziva nisem pričakovala. Zato sem bila zelo presenečena, ko me je le po nekaj dnevih od prijave kontaktiral mlad tokijski startup,” sledila so testiranja in razgovori, mesec pozneje pa še pogodba, viza in letalska karta. “Izziv je bil prevelik, da bi se mu uprla,” pravi mlada družboslovka.

Prevajali tudi za slovenski trg

Zdaj je del podjetja anydooR, ki razvija spletni prevajalski portal Conyac. Ta na način crowdsourcinga povezuje laične prevajalce z iskalci kratkih in enostavnih prevodov (do 740 znakov). Kot pravi Una, ki se trenutno mudi v San Franciscu, je storitev nastala iz potrebe japonskih poslovnežev, “ki s težavo komunicirajo v tujem jeziku, potrebujejo pa pomoč pri razumevanju in pisanju elektronske pošte in drugih poslovnih vsebin”. Conyac, ki ga uporablja več kot 43 tisoč uporabnikov iz celega sveta, omogoča prevode v 66 jezikov, imeli so tudi že projekte prevajanja iz in v slovenščino. “Seveda bi na našem portalu radi videli še več prevajalcev iz naše regije.”

Letos v načrtu investicija serije A

“Lani smo prejeli drugo semensko investicijo. Naš startup je od začetka delovanja prejel okoli 1,1 milijona ameriških dolarjev. Letos načrtujemo investicijo serije A,” medtem ko del financiranja (Conyac je plačljiva storitev) predstavlja tudi zaslužek od prodaje, “vendar pa zaradi najnižje cene prevodov na trgu in visokih stroškov razvoja nismo še popolnoma profitabilni.” V enem letu so dosegli 200-odstotno rast prodaje.

Kako postati del japonskega startupa?

Rast je opazna tudi v povečanju ekipe. Una je na povabilo Naokija Yamade in Tohruja Hashimotoja prišla, ko je bilo v podjetju le pet ljudi, danes jih ima že 20. “Trenutno iščemo dizajnerje, mednarodni profil in večjezičnost pa sta seveda predpogoja za katerokoli delovno mesto. Trenutno je tim  sestavljen iz približno enakega števila moških in žensk, največ je seveda Japoncev. V podjetju je tudi nekaj Američanov ter sodelavki iz Tajvana in Kitajske, “ dodaja pa, da je raznovrstnost zaposlenih skorajda nuja za delovanje takšnega startupa.

Japonska startup scena se komaj prebuja

“Ko sem se preselila na Japonsko, je bila startupovska skupnost precej majhna. Počasi se prebuja, skupaj z novimi možnostmi investicij in mentorske podpore. Obstaja že kar nekaj inkubatorjev in šol za startupe, ki podpirajo nove generacije inovativnih idej. Na Japonskem ni težko dobiti osnovno investicijo za zagon podjetja, vendar pa govorimo o vsotah, ki so za evropski, predvsem pa ameriški standard smešno majhne. Podjetja so se pripravljena ali pa primorana odreči veliko večjemu deležu podjetja, da bi dobila prvih nekaj deset tisoč dolarjev,” medtem ko je pridobitev nadaljnjih serij investicij precej težja. Veliko začudenje je doživela, ko je ugotovila, da študentska dela načeloma niso plačana, tako da mladi pogosto pred resnejšimi kariernimi odločitvami vsaj nekaj mesecev delajo brezplačno.

O razlikah med Slovenijo, Nemčijo in Japonsko z vidika delavca, o vključenosti mladih podjetnikov in žensk ter o težavah japonskega življenjskega utripa, pa si preberite v prispevku Kako se znajde Slovenka v deželi predsodkov?

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje