Kako se znajde Slovenka v deželi predsodkov?

Una Softić, ki deluje znotraj japonskega startupa anydooR, znan po portalu Conyac, razkriva tudi bistvene razlike med japonsko in nemško delavsko zakonodajo. V obeh državah je, pravi, zelo težko odpustiti zaposlene, upokojitev pa velja kot standardni zaključek kariere.
Kako se znajde Slovenka v deželi predsodkov?

Uno Softić je kariera pripeljala do Japonske. (Vir slike: osebni arhiv)

“Pogoji in možnosti so v obeh državah veliko boljši kot v Sloveniji, a vseeno je Japonska znana po visokem številu smrti zaradi preobremenjenosti in samomorov, povezanih s težavami na delovnem mestu,” pravi Una. Enakopravnost spolov na delovnem mestu v Nemčiji je samoumevna. Velika podjetja imajo namreč predpisan standard, upoštevajo razmerje zaposlenih predstavnikov moškega in ženskega spola, medtem ko je Japonska še vedno patriarhalna družba, v kateri ženske običajno delajo le do poroke, nato pa skrbijo za otroke in vodijo družinske obveznosti.

Nemčija: najpomembnejša je efektivnost

Jim je pa zato skupno brezpogojno upoštevanje točnosti in pravil, medtem ko so delovne navade in pričakovanja zelo različna: “Japonska delovna kultura se v vseh pogledih močno razlikuje od zahodne. Služba in požrtvovalnost za kolektivno korist podjetja sta na prvem mestu, pred osebno srečo in zadovoljstvom. Delovniki so zelo dolgi, ogromno je sestankovanj in pisanja poročil, doseganje odločitev traja veliko dlje, medtem ko v Nemčiji velja nasprotno – efektivnost je najpomembnejša, in to v čim krajšem času brez zamudnih procesov.”

Malo Japoncev zna tuje jezike

Vsak dan je čutiti kulturne razlike in predsodke, pravi Una. “Tujci imajo vrsto težav z osnovno birokracijo, od odpiranja bančnega računa do pridobitve vozniškega izpita. Je pa vse del spoznavanja nove kulture in njenih standardov, zato je treba tudi tovrstne neprijetnosti sprejeti z nasmehom,” opisuje Una, ki pred prihodom v deželo vzhajajočega sonca ni poznala niti ene japonske besede. Kljub temu da tam redko kdo govori tuje jezike, “so ljudje izjemno ustrežljivi in zaradi njihove potrpežljivosti in spodbudnega odnosa ni težko obvladati osnovno komunikacijo”.

Vir slike: osebni arhiv

Mediji kazijo realno sliko ekonomskega stanja

Ker je v zadnjih letih vrednost jena drastično padla, se ekonomska situacija na Japonskem poslabšuje. Čeprav so velike japonske korporacije število zaposlenih zreducirale, negativizma in dejanskega stanja na delovnem trgu ni čutiti. Kot pravi Una, tamkajšnji mediji o tem ne poročajo, prikazujejo namreč precej pozitivno sliko ekonomske moči.

Pogreša tisto “balkansko” in “surovo” direktnost

Kljub morda nekoliko slabšemu ekonomskemu stanju pa se Una na Japonskem in v podjetju, v katerem si utira karierno pot, dobro počuti, čeprav, priznava, pogreša tisto “balkansko” in “surovo” direktnost. “Ker pa je kultura tako različna, jo je treba enostavno sprejeti takšno, kakršna je. Kar se tiče načina življenja, pa bi rada na japonskem jedilniku videla več sadja in zelenjave, “ poudarja Una, ki se rada druži s Slovenci na Japonskem. Obiskali so tudi slovensko restavracijo v Kyotu. “Večina prijateljev iz Slovenije ni prišla na Japonsko zaradi krize, temveč zaradi tesnih dolgoletnih stikov z državo in kulturo. Večinoma so to kolegi iz Filozofske fakultete, ki so končali študij japonščine in se pozneje zaposlili v japonskih organizacijah. Slovenska ambasada na čelu z veleposlanico Heleno Drnovšek Zorko dobro skrbi za svoje državljane in nam omogoča, da se pogosto srečujemo tudi v bolj formalnih oblikah druženja,” glede na to, da Ljubljana ostaja njeno najljubše mesto na svetu, pa dopušča možnost, da jo pot čez nekaj let spet zanese v domovino.

Conyac skupaj z e-založnikom QuickBooks vabi vse prevajalce japonščine k prevajalskemu natečaju. Na natečaj se lahko prijavi kdorkoli, ne glede na starost in narodnost. Več preverite tukaj >>

Preberite tudi prvi del pogovora “Investicije na Japonskem so smešno nizke” >>

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje