Kako lahko e-poslovanje ustvari nova delovna mesta

Razmah e-poslovanja se pričakuje tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Po besedah Sandija Borša, direktorja prodaje in marketinga v SAOP-u, Slovenci na tem področju »korakamo z enakim tempom kot druge države Evropske unije«, kar je izredno spodbuden podatek, če upoštevamo, da Slovenija v primerjavi z drugimi razvitimi državami Evropske unije ne premore državne strategije. Takšne, ki bi srednjim in malim podjetjem omogočala razvoj in uporabo inovativnih slovenskih storitev, kaj šele nudenje dokazano nadpovprečnih rešitev širši regiji in svetu, je kritičen Boršo. »Slovenija je sicer pred leti že predstavila strategijo prehoda v oblačne tehnologije, a je ostala predvsem na papirju, v praksi pa v državni upravi še ni zaživela.«

Kakšna je razlika med velikimi in majhnimi podjetji?

Med podjetji, ki so prevzela elektronsko poslovanje, ne prevladujejo le tista iz IKT področja. Kot pravi Sandi Boršo, e-poslovanje zahteva spremembe poslovnih procesov v podjetjih. »Večja podjetja, ki imajo običajno kompleksnejše poslovne procese, morajo k spremembam pristopiti sistematično oziroma plansko; celoten postopek sprememb traja dlje časa. Manjša podjetja, ki imajo enostavnejše poslovne procese, se običajno prilagodijo hitreje,« poudarja pa, da posebno področje predstavljajo javni zavodi. Ta imajo namreč sprejeta in akreditirana notranja pravila, zato so postopki daljši, ključno vlogo pa pogosto igrajo tudi ljudje. V ospredju je njihova prilagoditev.

Prihodnje leto velika sprememba

Kot pravi Boršo, se e-poslovanje širi tudi z medsebojnim sodelovanjem podjetij. “Večji igralci” zaradi boljše pogajalske pozicije pravzaprav prisilijo manjša podjetja k elektronskemu poslovanju, če želijo z njimi sodelovati. »Vsekakor pa bo največji razmah brezpapirnega poslovanja poskrbela država, saj po 1. januarju 2015 s proračunskimi uporabniki ne bo več mogoče poslovati drugače kot elektronsko.«

O internacionalizaciji bo na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! govorila direktorica SAOP, Sonja Šinigoj.

Kako so podatki varovani?

Veliko podjetij ima sicer še vedno pomisleke zaradi varnosti. So hekerski napadi, o katerih lahko mesečno beremo iz medijev, lahko upravičen razlog za strah? Boršo pravi, da se je treba zavedati, da nam podatke lahko ukradejo tudi, če jih imamo shranjene v fizični obliki v pisarni. A spletne tehnologije so sedanjost in naša prihodnost. Njihovo podjetje za varnost skrbi z vzpostavljeno vrhunsko varnostno infrastrukturo, ki jo imajo na oddaljeni varni lokaciji. »Podatki potujejo med uporabniki v kriptirani obliki, katero ob morebitni prestrežbi ni mogoče dešifrirati,« podatki pa so zaščiteni s kvalificiranimi digitalnimi potrdili in anti-phishing pečatom. Ta preprečuje ponaredbo spletnih aplikacij.

Sicer pa iz izkušenj pove, da se marsikatera stranka po okvari strojne opreme začne zavedati, da so podatke lahko ohranili samo zato, ker jih hranijo izven podjetja.

Z elektronskim poslovanjem se že srečujejo praktično vse pravne osebe ob poročanju na Ajpes in Durs. Kaj pa prinaša e-poslovanje tistim, ki ga še niso prevzeli? V prvi vrsti, poudarja Boršo, nižje stroške in večjo produktivnost. Kot primer navede spletni program miniMAX, ki prihaja iz podjetja Saop: »Zaradi enkratnega vnosa, so podatki vedno usklajeni, ne prihaja do podvajanja, manjša je tudi možnost napak. Do podatkov lahko hkrati dostopata tako računovodja kot podjetnik, oba ima v vsakem trenutku ažurno sliko o poslovanju.«

Kaj prinaša e-poslovanje?

Ne gre le za preprosto zamenjavo papirnega računa z elektronskim dokumentom: »Še bolj kot znižanje stroškov računa, z do 14 evri na en papirni račun na do enega evra za elektronski račun, je pomembna avtomatizacija procesa izdaje in prejema računa, ki pospeši poslovne procese, zmanjša število napak, izboljša nadzor in poenostavi revizijsko sledljivost.« Omogoča tudi razvoj drugih elektronskih storitev, s katerimi ustvarjajo nove prihodke, znižujejo stroške, poenostavijo interno poslovanje.

Storitve v oblaku čaka svetla prihodnost

S tem bodo nov pomen dobile tudi storitve računalništva v oblaku, »ki so strateška usmeritev Evropske unije tako z vidika gospodarske rasti kot ustvarjanja novih delovnih mest.« V Evropski uniji se pričakuje, da bo več kot 50 odstotkov vseh storitev IKT do konca leta 2016 prihajalo iz računalniških oblakov. Slednje bo po napovedih Evropske komisije do konca leta 2020 povečalo BDP Evropske unije za kar 160 milijard evrov letno. Glede na to, da napovedi kažejo, da bo Evropska unija s storitvami v oblaku med letoma 2015 in 2020 ustvarila kar 600 milijard evrov prihodkov, te storitve čaka izredno svetla prihodnost.