Kako se spopasti z neplačniki?

V pogovor o neplačnikih smo povabili Uroša Čimžarja iz Skupine Klaro, ki ima več kot 18 tisoč naročnikov. Kot pravi, imajo težav z neplačniki izredno malo, saj so to težavo zaznali zelo zgodaj: “Tako Domenca.com kot Domovanje.com večino storitev opravita le po prejemu predplačila. Glede na to, da gre večinoma za manjše zneske, naročnikom to ne predstavlja težave.” Medtem pa so plačilni pogoji večjih projektov pri spletni agenciji Klaro vezani kar na zaključke faz projekta, zato se po izkušnjah Čimžarja skorajda ne more zgoditi, da bi jim kdo ostal dolžan izredno visoko vsoto denarja.

Postavite si rok, do katerega neplačilo tolerirate

Precejšnjo srečo imajo tudi pri Zavodu mladi podjetnik, pravi Borut Borštnik iz Zavoda Mladi podjetnik: “Vsi naši partnerji, praktično brez izjem, plačujejo ob valuti, kdaj tudi kakšen dan prej. Kar se tiče fizični oseb, je večina naših storitev tako ali drugače brezplačnih, kar pa se tiče plačljivih delavnic pa ni nikoli težav z neplačniki. Očitno ljudje brez težav plačajo, če dobijo kakovostno storitev.” Bilo pa je nekaj primerov z neplačili pri storitvi coworkinga in virtualne pisarne. Borštnik zato svetuje, da je treba pri ponavljajočih računih pametno postaviti rok, do katerega se neplačilo še tolerira: “Po izteku tega roka pa je potrebno pogodbo prekiniti, kar je v obojestransko korist.”

Nejc Apšner iz podjejta Achilles opozarja, da je treba na problematiko plačilne nediscipline pogledati drugače. Na čas pred krizo, saj ne gre za nov pojav: “Podjetnikov, ki so namerno zamujali s plačili, je bilo po odstotkih veliko več. Kriza je pravzaprav veliko večino teh podjetnikov spravila v bankrot, ostali (dobri) podjetniki pa so se zaradi izgub morali izobraziti glede preventive sodelovanja z novim partnerjem, kako razporediti tveganje in podobno,” njegovo videnje trenutnega trga pa je tudi, da je plačilna disciplina v veliki večini težava prezadolženosti podjetij.

“Če posplošim, ko je Banka Slovenije zahtevala povišanje kapitalske ustreznosti bank čez noč, se je začel dejanski zlom kreditiranja,” zato bi morali ta postopek izpeljati postopoma. S tem bi podjetja dobila čas za optimizacijo, višino kreditov pa bi banke zniževale postopoma, a banke so čez noč ukinjale kredite za obratna sredstva. Podjetja so morala vračati denar ali pa razliko znižanega kredita, zaradi česar so trpeli dobavitelji. To bo vplivalo tudi na podaljšanje kreditov, saj so skoraj vsi zavarovani z nepremičninami.”

Neplačniki dojemajo opomine tudi kot vojno napoved

Nejc Setnikar, ki prav tako prihaja iz Zavoda mladi podjetnik, opisuje različne izkušnje z neplačniki: vse od prijetnih, ko se ljudje zavedajo, da dolgujejo plačilo in želijo čim prej rešiti nastalo situacijo, pa vse do “frustrirajočih”, ko neplačniki opomine vzamejo tudi kot “vojno napoved”.

Od osebnega obiska do kazenske ovadbe

“Najprej pokličem (elektronski pošti se izognem) in se poskušam dogovorit o plačilu (vsaj delnem). Včasih dolžnika tudi osebno obiščem, nato sledi pisni opomin pred izvršbo, nato izvršba. Če so izpolnjeni pogoji, po izvršbi vložim še predlog za stečaj. Obstaja možnost zasebne tožbe ali pa celo kazenska ovadba zaradi poslovne goljufije,” je uveljavljeni postopek Setnikarja v primeru neplačnika.

Ko je usmiljenja konec

Tudi v Skupini Klaro imajo lahko posluh za neplačnike – če jim ta odkrito pove, da ima plačilne težave. A usmiljenja ni več, če se dogovor, sklenjen pod drugačnimi plačnimi pogoji, prekrši. Sicer pa imajo “jasen interni pravilnik opominjanja, ki se konča z vloženim predlogom za izvršbo, tudi za manjše zneske”.

Preberite nadaljevanje pogovora Plačilna nedisciplina bo še slabša >>