Hitra dostava na Kitajskem že dolgo ni omejena le na pripravljeno hrano in pijačo. Prebivalci večjih mest lahko v nekaj desetih minutah prejmejo naročena živila, zdravila, kozmetiko, cvetje, elektronske naprave in številne druge izdelke. Enourna dostava tako ni več nadstandard, ampak storitev, na katero potrošniki vse pogosteje računajo pri vsakodnevnih nakupih.
Trg, vreden 178 milijard dolarjev
Po oceni kitajskega ministrstva za trgovino bi lahko vrednost trga takojšnje trgovine do konca leta dosegla 178 milijard dolarjev. Do leta 2030 naj bi se povečevala po povprečni letni stopnji 12,6 odstotka, zato predstavlja eno najbolj obetavnih področij kitajske spletne prodaje.
Na spremembo nakupovalnih navad kaže primer prebivalke Pekinga Jiang Yanxin. Med potjo na kosilo s prijatelji je prek aplikacije naročila igračo, dostavljavec pa jo je v restavracijo prinesel, še preden je sedla za mizo. Takšni nakupi kažejo, da potrošniki ne načrtujejo več nujno vnaprej, ampak izdelek naročijo takoj, ko se pojavi potreba ali želja.
Za spletne platforme je posebej pomembna pogostost uporabe. Hrano in pijačo ljudje naročajo razmeroma pogosto, zato se redno vračajo v aplikacije. Podjetja jim lahko nato ponudijo tudi izdelke z višjimi maržami, kot so kozmetika, elektronika ali izdelki za gospodinjstvo. Dostava obrokov tako postaja vstopno izhodišče za širši prodajni ekosistem.
Visoka cena boja za kupce
Vzpon takojšnje trgovine je pospešila ostra cenovna vojna med največjimi platformami. Alibaba, Meituan in JD.com so uporabnike privabljali z velikimi popusti, kuponi in brezplačnimi dostavami, trgovcem pa so ponujali različne spodbude. Potrošniki so se zaradi tega navadili na poceni in izredno hitro dostavo, vendar je takšna strategija močno obremenila poslovanje podjetij.
Agresivno pridobivanje kupcev z visokimi popusti je močno obremenilo poslovanje platform. Meituan je zdrsnil v izgubo, Alibaba je poročala o slabši dobičkonosnosti, dobiček družbe JD.com pa je skoraj povsem skopnel. Cenovno vojno so občutili tudi manjši gostinci, ki so morali zaradi pritiskov platform zniževati cene in sodelovati v obsežnih promocijskih akcijah.
Zaradi vse ostrejše konkurence in spornih poslovnih praks so ukrepali kitajski regulatorji, ki so vodilna podjetja večkrat pozvali na pogovore. Zaradi kršitev predpisov o varnosti pri dostavi hrane so oblasti udeležencem na trgu izrekle tudi za več sto milijonov dolarjev kazni. Po ocenah analitikov je prav strožji regulatorni nadzor pripomogel h koncu najintenzivnejšega obdobja cenovne vojne.
Od kuponov k skladiščem in logistiki
Ker dolgotrajno financiranje popustov, kuponov in brezplačnih dostav za spletne platforme ni vzdržno, Alibaba, Meituan in JD.com boj za kupce vse bolj preusmerjajo v razvoj logistične infrastrukture. Meituan tako pospešeno gradi supermarkete in krepi ponudbo živil, Alibaba in JD.com pa odpirata lokalna skladišča v gosto poseljenih mestnih območjih – ti objekti niso namenjeni običajnemu obisku kupcev, ampak hitremu sprejemanju, pripravi in odpošiljanju spletnih naročil.
Bližina blaga kupcem tako omogoča dostavo v manj kot eni uri, platformam pa pomaga znižati stroške posameznega naročila. Podjetja tako sredstva postopoma preusmerjajo iz kratkoročnih promocij v sisteme, s katerimi bi lahko hitra trgovina postala trajno dobičkonosna.
Prihodnost tega modela bo odvisna predvsem od pripravljenosti kupcev, da storitev uporabljajo tudi brez velikih popustov. Če bodo potrošniki zaradi udobja in hitrosti ostali zvesti enourni dostavi, lahko takojšnja trgovina postane eden glavnih motorjev nadaljnje rasti kitajske spletne prodaje ter hkrati resna konkurenca tradicionalnim trgovinam.
Vir: Reuters
