Spam v B2B svetu: da vas ne zgrabi inšpektor!

Veste, kaj je spam oziroma nezaželena pošta? Gre za temo, ki pesti slehernega podjetnika. Kako pridobiti bazo in kakšno strukturo sporočil jim lahko pošljemo? Nepoznavanje področja je ena od ključnih ovir pri poslovanju, pravi Igor Panjan iz Datafy.it.
Ekipa Datafy.it: Jeseni bomo zmagali!

Na sliki Igor Panjan (Vir slike: osebni arhiv).

Lahko pošljete prodajno elektronsko sporočilo podjetjem, ki vas ne poznajo? Večina najverjetneje odkimava. Situacija, ki se je zgodila podjetju Datafy.it ob sodelovanju s korporacijskim velikanom, je njihove člane spodbudila k spremembam. Ker obstaja pravilna, legalna pot za pošiljanje elektronskih sporočil, tudi za zgoraj opisani primer, so se odločili, da informirajo podjetnike. Prva delavnica, ki je potekala novembra, je privabila cel kup zainteresirane podjetniške množice. Nove že načrtujejo za naslednje leto.

Večina sploh ne razume zakonodajnega področja

K temu jih je vodilo tudi dejstvo, da večina ni povsem prepričana, ali delajo pravilno ali ne. »Dejstvo pa je, da nihče ni teh zakonov prebral. Treba se je usesti, prebrati zakone, v primeru sodelovanja z drugimi evropskimi državami tudi evropske direktive, saj imajo posamezne države svoje zakonodaje,« poudarja Panjan. Potrebno je vedeti, kdaj velja posamezni zakon – to področje namreč ureja več zakonov – Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), Zakon o varstvu osebnih podatkov, (ZVOP-1), Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) ter vrsta EU direktiv, kakšen je vpliv in kje so sive cone znotraj elektronskega poslovanja. Zato svetuje, da se struktura elektronskega sporočila prilagodi zakonskim zahtevam. »Ker na koncu dneva moramo vsi prodati.«

»Bili smo v kontaktu z inšpektorjem za telekomunikacije, ki je zelo jasno povedal, da osebo, ki pošlje elektronsko sporočilo, tudi direktno podjetniku na elektronski naslov, ki pripada podjetju, ne more preganjat, saj nima zakonske podlage. Če greste isto stvar vprašat kakšen drugi urad, boste dobili povsem drugačen odgovor.«

»V glavi sporočila ne smemo zavajati, od koga je prišlo elektronsko sporočilo. Tam mora natančno pisati, kdo ga je poslal. Prav tako moramo v nogi sporočila dati opt out možnost, da se prejemnik lahko odjavi iz prejemanja elektronskih sporočil. Obvezno mora pisati, iz katerega podjetja smo, vsi geolokacijski podatki, prav tako identifikacijski podatki, kot so naslov, davčna številka in podobno,« ne smemo pa pozabiti na kontakt v obliki telefona, faksa ali elektronskega naslova.

Panjan obenem poudarja, naj se pri človeku, ki mu prvič pošiljamo elektronsko sporočilo, ne gremo neposrednega trženja. »Zakon o elektronskem trženju govori samo o neposrednem trženju. Če je elektronsko sporočilo pravilno in moralno strukturirano, kjer ne omenjamo popustov in cen, temveč pišemo z motivom krepitve blagovne znamke podjetja ali izdelka. To se smatra kot posredno trženje, ki ga zakon dovoljuje,« svetuje.

Kako prilagoditi elektronsko sporočilo?

Veliko oviro pri tem predstavlja nejasna zakonodaja in nejasna navodila, ki prihajajo iz nekaterih ustanov in uradov. »Vsi hodijo na predavanja informacijske pooblaščenke, a ne dobijo jasnih sporočil, kaj je možno in kaj ne. To se mi zdi z vidika poslovanja podjetja nesprejemljivo,« je kritičen. Dodaja, da lahko te spremembe zakona, ki so zdaj v teku, postavijo vse klicne centre v tak položaj, da lahko le še zaprejo svoja vrata. »Bili smo v kontaktu z inšpektorjem za telekomunikacije, ki je zelo jasno povedal, da osebo, ki pošlje elektronsko sporočilo, tudi direktno podjetniku na elektronski naslov, ki pripada podjetju, ne more preganjat, saj nima zakonske podlage. Če greste isto stvar vprašat kakšen drugi urad, boste dobili povsem drugačen odgovor. Mislim, da je treba to počasi presekati, da lahko podjetja začnejo normalno delati.«

Spam oziroma nezaželena pošta so vsa tista elektronska sporočila, ki se neselektivno pošiljajo celotnemu trgu.

Približajmo se ZDA

Zato pozdravlja zakonodajo, ki jo imajo sprejeto v ZDA, saj je liberalna do podjetnikov. Kaj je ključen problem po njegovem mnenju? Vsi velikani, ki ponujajo oblačne spletne aplikacije, generirajo nova delovna mesta, so v ZDA. »Niti enega oblačnega velikana nimamo v Evropi,« obenem pa je kritičen in razočaran nad ukrepi posameznih evropskih držav in evropskega parlamenta v primeru razbitja Googla zaradi protimonopolne zakonodaje. »Sprašujem se, kaj Evropa sploh hoče. Na eni strani imamo Američane z izredno liberalno zakonodajo in ogromne velikane, kot so Facebook, Google in drugi, tukaj v Evropi pa ni niti enega. Zakaj? Ker najprej skrbimo za zakonodajo in birokracijo, namesto da bi najprej poskrbeli za to, da imajo podjetja jasno zakonsko platformo, na osnovi katere lahko sploh delajo posel. Evropa na tem področju nima strategije,« še dodaja.

»Sprašujem se, kaj Evropa sploh hoče.«

Telefonski klic ne bo nič rešil

Se lahko izognemo morebitnim prekrškom, če podjetje pred pošiljanjem elektronskih sporočil pokličemo po telefonu? Panjan pravi, da ne. Namreč – slovenska in evropska zakonodaja opredeljuje za elektronsko sporočilo tudi SMS sporočilo, telefonski klic oziroma vsakršno obliko elektronske komunikacije. »Tudi če pokličem podjetje in vprašam, sem tehnično gledano še vedno v prekršku. Zakon namreč ne razlikuje med telefonskim klicem in elektronskim sporočilom.« Dodaja, da to v osnovi pomeni, da podjetnikom zakonodaja prepoveduje aktivno prodajo. »Kako bomo lahko prodajali in ustvarjali delovna mesta?«

“LinkedIn je najbolj neizkoriščeno družbeno omrežje”

»Nehajmo se prijavljati!«

»Naše izkušnje kažejo, da nihče takoj ne obvešča inšpekcije. Običajno prijavljajo tisti, ki se počutijo užaljene, ko prejmejo takšna elektronska sporočila. To užaljenost na nek način sporočijo z grožnjo, da te bodo prijavili inšpekciji,« dodaja pa, da je v takšnih primerih ključnega pomena, da se pošiljatelji opravičijo in mu ponudijo nekaj v zameno. Svetuje pa: »Nehajmo se prijavljati! Dajmo raje spremeniti kulturo, pa naj tisti, ki pošilja ta elektronska sporočila raje sprejme odgovornost in uredi odnos z nasprotno stranko, ki se počuti užaljeno.«

Podjetja ne pošiljajo prodajnih elektronski sporočil, ker bi bila zlobna, ampak ker je strošek pridobivanja novih strank na tak način nižji.

Podjetja po njegovem mnenju ne pošiljajo prodajno obarvanih elektronskih sporočil, ker bi bila »zlobna«, temveč ker je strošek pridobivanja novih strank na ta način precej nižji, obenem pa lahko podjetniki spustijo prodajno ceno in ustvarjajo dodano vrednost. Prav zato bi morala država imeti pravno infrastrukturo, s katero bi jasno nakazala, kaj se sme in pod kakšnimi pogoji. Morda se boljši časi obetajo z novo zakonodajo, o kateri se sicer govori že kar nekaj časa. Ta naj bi napovedovala strožje pravilnike na področju pošiljanja fizičnim uporabnikom, medtem ko za podjetja naj ne bi bila več tako restriktivna.

Oznake: , , , ,
Iskanje
Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
Projekt Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

13.12.2019 od 13:00 do 17:30
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.


Preberite več >>

Vse za podjetje