Uporabite tehnike možganskega pisanja namesto možganskega viharjenja! (Vir slike: Hubspot.com)
Ideje osebe, ki dominira v skupini, vodijo do skupinskega razmišljanja, namesto do unikatnih idej vseh ostalih članov tima. Leigh Thompson, profesorica menedžmenta na Kellog šoli, je mnenja, da ljudje, ki so spretni govorci in hitreje izrazijo svoje ideje, prevladajo s svojim razmišljanjem med viharjenjem možgan, ostali pa imajo tendenco, da se jim prilagodijo ter podzavestno asimilirajo ideje najbolj dominantnega člana.
Začetne ideje z neproporcionalnim vplivom na preostali sestanek
Gre za proces, ki stre originalnost, čeprav je ta prvotni cilj, ki ga s takimi sestanki zasledujemo. »Vse ideje, izrečene na začetku, imajo neproporcionalni vpliv na preostali sestanek,« pa meni Loran Nordgren, tudi profesor na Kellogu.
Rebecca Greenfield poudarja, da gre na tem mestu za pritisk konformizma. In ravno zaradi tega lahko ostane veliko odličnih idej neizrečenih in nerazvitih, ‘slavo’ momenta pa požanje tista oseba, ki je najbolj zgovorne in hkrati dominantne narave. S tem pa se viharjenje tudi zaključi.
Uporabite raje ‘možgansko pisanje’!
Poznate Brainswarming?
V izogib temu problemu, tako Thompsonova in Nordgren predlagata bolj tih proces, in sicer ‘možgansko pisanje’ (brainwriting), pri čemer gre za izraz, ki ga je nedolgo nazaj skoval profesor Paul Paulus. Glavni koncept slednjega leži v tem, da generiranje idej poteka stran od procesa diskusije.
Viharjenje možganov deluje najboljše, če na začetku sestanka ljudje zapišejo svoje ideje. Nato vsi stopijo skupaj in na glas z ostalimi podelijo ideje. Norgren pri tem predlaga še eno variacijo tovrstnega procesa pridobivanja idej, in sicer, da ljudje posnamejo svoje misli pred samim sestankom, nato pa vsak v krogu pove svojo idejo. Ljudje lahko na tak način producirajo svoje misli povsem brez vpliva preostalih članov skupine.
Študija: 20 odstotkov več in 42 odstotkov bolj originalnih idej
Thompsonova je v svojih študijah, ki jih je objavila v knjigi Creative Conspiracy, ugotovila še, da skupine, ki se jim naloži možgansko pisanje generirajo 20 odstotkov več idej in 42 odstotkov bolj originalnih idej, v primerjavi s skupinami, ki (le) izvajajo viharjenje možganov. Nordgren pa je pri tem ugotovil še, da tovrstni proces vodi do veliko bolj raznolikih idej.
Dejstvo pa je, da ena sama ‘gola’ ideja redko uspešno funkcionira v praksi in da je za uspešno realizacijo ponavadi potrebna permutacija in kombinacija različnih miselnih prebliskov.
Vir: FastCompany.com
