Matej Golob za slovenske hiše, v njej osebe z vsaj 500 kontakti

Avtor Maruša Žibert — 13.10.2014
Komentiraj!
Igor Panjan, Dejan Murko, Matej Golob in Borut Borštnik. Predstavniki slovenskega podjetniškega sveta, vsak s svojim pogledom, kako bi lahko Slovenijo rešili in kaj nas lahko pahne še v večjo krizo. Pogovarjali smo se o privatizaciji, ukrepih za zagon slovenskega gospodarstva in še čem.
Matej Golob za slovenske hiše, v njej osebe z vsaj 500 kontakti

Na sliki Matej Golob (Vir slike: PODIM).

»Zmanjšati obremenitve plač. 1.200 evro neto plače za zaposlenega pomeni 2.500 evrov bruto bruto stroška za delodajalca,« z višanjem plače ali nagrajevanjem pa se to razmerje še dodatno poslabša, pravi Igor Panjan iz podjetja datafy.it. Predlaga tudi zmanjševanje davčnih obremenitev za podjetja, saj je sistem akontacije davka na dobiček od pravnih oseb arhaičen in nepošten. »Brezobrestno kreditiranje na relaciji država – gospodarstvo ne obstaja, zakaj obstaja v obratni smeri,« se sprašuje.

»Danes delam tukaj, jutri tam!«

Potrebno je tudi olajšati postopek zaposlovanja in odpuščanje v skladu z logiko »danes delam tukaj, jutri tam«, zmanjševanje pristojnosti sindikatov, sprejemanje tujih investicij, povečanje števila gospodarskih diplomantov in podjetij, ki delujejo na mednarodnih trgih in s tem povečati odpornost podjetij, spodbujanje rasti družinskih podjetij, pri čemer Panjan dodaja, da Avstrija krize ni občutila ravno zaradi 170 tisoč družinskih podjetij. Meni, da je potrebna tudi sprememba šolskega sistema in strateški vpliv na poklicne poti mladih. »Država potrebuje inženirje, programerje. Nihče od teh ljudi ne bo imel težav  z zaposlitvijo.« Predvsem pa je potrebno spremeniti mentaliteto iz tega, kaj bo jutri, na to, kaj bo čez 10 ali 20 let.

Ne zategujmo pasu!

Dejan Murko iz NiteoWeba meni, da se gospodarstvo že pobira samo od sebe, pri tem pa ne smemo ta proces ovirati z zategovanjem pasu. »Državne investicije v pomembne infrastrukturne projekte in podpiranje razvoja ter tehnoloških investicij,« dodaja.

»Fokus na učinkovitosti, saj se je treba pri čisto vsaki stvari vprašati, zakaj to počnemo in komu to dodaja vrednost, in usmeritev na tuje trge,« je kritičen Matej Golob iz 30Lean. Sprašuje se, zakaj večina tajnic zahteva podpisane račune v papirni obliki. »Zelo rad vidim naraščanje brezposelnih, če so to tisti, ki sicer zavirajo napredek na področju učinkovitosti.« Ena od njegovih idej, ki bi lahko zagnale slovensko gospodarstvo, je tudi vzpostavitev slovenskih hiš v vsakem evropskem mestu, ki ima več kot dva milijona prebivalcev. V njej bi živeli vsaj dve osebi, Slovenec in »lokalec«, vsak pa bi moral imeti vsaj 500 kontaktov na LinkedInu.

Če bi delali v dobro podjetnikov, ne bi bila potrebna odpuščanja

Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik pa meni, da bi morali v začetni fazi zmanjšati birokratske ovire. Tudi odpuščanja v javni upravi ne bi bila potrebna, »če bi zaposleni v njej delovali v dobro tako posameznikov kot podjetnikov.« Želi si sistema, v katerem podjetnik uradniku pove, kaj si želi, ta pa nato v svojem delovnem času zadevo rešuje. Nič več sprehajanja od urada do urada. »V drugi fazi pa je treba razbremeniti obremenitev plač. Preveč se daje v zdravstveno in pokojninsko blagajno.« Premalo je tudi spodbujanja mladih in starejših sistemov oziroma podjetij.

Privatizacija: neodločena bitka

»Privatizacija je del težave,« pravi Murko, ki dodaja, da so močna in velika podjetja vendarle v interesu države in njenih državljanov ter podjetnikov. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno urediti upravljanje podjetij, ne pa jih (raz)prodajati. Tudi Borštnik ni pristaš privatizacije in se sprašuje, zakaj bi prodajali podjetja, ki bi lahko z nekaj optimizacije letos prinesli 100 milijonov dobička. »To pomeni, da bi se kupnina, ki bi jo dobili od prodaje, vrnila v recimo desetih letih.«

Je pa zato Golob naklonjen privatizaciji. Z njo bi se podjetja osvobodili koruptivnih političnih lovk, hkrati pa bi omejili rast zadolževanja proračuna. Privatizacijo pozdravlja tudi Panjan, ki bi privatiziral vsa podjetja, tudi energetska. To bi storil po ključu koncesij, ki ga pozna Japonska. »Država predpiše standarde in najde na mednarodnem javnem tenderju upravljavce premoženja znotraj posamezne niše,« ki pa so bistveno boljši gospodarji premoženja, kot je država trenutno.

Drugi del pogovora, v katerem se pogovarjamo o prednosti Slovenije, njenih napakah in državni pomoči mladim podjetnikom, si lahko preberete tukaj >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice