Koliko plače mora ostati dolžniku?
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače in druge prejemke, ki se po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je pri običajnih denarnih terjatvah praviloma mogoče poseči največ do dveh tretjin.
Dolžniku mora pri tem ostati najmanj 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, znaša 1.481,88 evra bruto. Varovani znesek zato v letu 2026 znaša:
1.481,88 evra × 76 % = 1.126,23 evra.
To ne pomeni, da je vedno mogoče odtegniti dve tretjini plače. Upoštevati je treba obe omejitvi hkrati: največji delež rubeža in najnižji znesek, ki mora ostati dolžniku.
Za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine zaradi izgubljene preživnine velja strožja ureditev za dolžnika: ostati mu mora najmanj 50 odstotkov minimalne plače oziroma leta 2026 najmanj 740,94 evra.
Višji varovani znesek zaradi preživljanja družinskih članov
Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, se varovani znesek ustrezno poveča.
Dolžnik mora svojo upravičenost praviloma izkazati z javno listino pri delodajalcu, banki oziroma drugem izvrševalcu sklepa o izvršbi. Če tega ne more storiti neposredno, lahko pri sodišču vloži zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Za takšno zahtevo se sodna taksa ne plača.
Kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe?
ZIZ med drugim varuje:
- zakonito preživnino in odškodnino za izgubljeno preživnino;
- določene odškodnine zaradi telesne poškodbe;
- denarno socialno pomoč in varstveni dodatek;
- starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka;
- štipendije, pomoč učencem in študentom ter plačilo za obvezno praktično delo v izobraževalnem procesu;
- določene invalidske prejemke ter sredstva za nego in pomoč;
- prejemke od občasnega dela invalidov pod zakonsko določenimi pogoji;
- pomoč, ki jo potrebnim zagotavljajo humanitarne organizacije;
- oskrbnine in nekatere druge prejemke, povezane z rejništvom;
- sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč ter določene škode v kmetijstvu, gozdarstvu in sorodnih dejavnostih;
- določena sredstva aktivne politike zaposlovanja;
- zakonsko določena izplačila javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada.
Popoln seznam vsebuje 101. člen ZIZ. Pri posameznem nakazilu je pomemben njegov dejanski pravni namen, ne samo opis na bančnem izpisku.
Posebna pravila veljajo za invalidske prejemke vojnih invalidov in veteranski dodatek. Nanje je mogoče poseči samo zaradi preživninskih terjatev oziroma odškodnine zaradi izgubljene preživnine, največ do polovice prejemka.
Kaj se zgodi, ko je denar nakazan na bančni račun?
Prejemek ne izgubi zaščite takoj, ko je nakazan na transakcijski račun. Banka mora pri sredstvih iz naslova izvzetih ali omejenih prejemkov upoštevati zakonsko varstvo.
Vendar lahko po poteku enega meseca od nakazila poseže tudi na sredstva, ki izvirajo iz zaščitenega prejemka. Zato je pomembno, da dolžnik morebitno nepravilnost pravočasno uveljavlja in banki predloži dokazila o izvoru denarja.
Če dolžnik v istem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, se morajo omejitve upoštevati za vsak posamezni mesec.
Omejitev za podjetnike brez rednih prejemkov
Če podjetnik ali zasebnik ne prejema plače, pokojnine oziroma drugega rednega prejemka iz 102. člena ZIZ, mu mora pri izvršbi na bančna sredstva od skupnih mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače.
V letu 2026 to pomeni najmanj 1.126,23 evra na mesec, skupaj z morebitnim dodatnim zneskom zaradi oseb, ki jih mora dolžnik preživljati.
Kateri predmeti fizične osebe so zaščiteni?
Iz izvršbe so praviloma izvzeti predmeti, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, zlasti:
- osnovna obleka, obutev, posteljnina in predmeti za osebno uporabo;
- nujno potrebno pohištvo in gospodinjski aparati;
- hrana in kurjava za zakonsko določeno obdobje;
- pri kmetu živina, stroji, seme in krma, ki so nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti;
- predmeti, ki jih dolžnik nujno potrebuje za opravljanje svojega poklica;
- gotovina do zakonsko varovanega zneska;
- poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in družinske fotografije;
- pripomočki, ki jih invalidna oseba potrebuje za opravljanje življenjskih funkcij.
Nekatere izjeme ne veljajo, kadar se izterjuje posojilo, s katerim je bil predmet kupljen, ali terjatev, zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
Omejitve pri pravnih osebah in podjetnikih
Pri pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in pri podjetnikih so lahko pred izvršbo zaščiteni stroji, orodje in druge delovne priprave, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti.
Zaščitene so lahko tudi surovine, polizdelki in pogonsko gorivo v količini, potrebni za enotedensko povprečno proizvodnjo.
Tudi tukaj veljajo izjeme, zlasti kadar se izterjuje posojilo za nakup oziroma razvoj dejavnosti ali terjatev, ki je bila zavarovana z zastavno pravico na konkretnem predmetu.
Kaj storiti ob nepravilnem rubežu?
Pravilno pravno sredstvo je odvisno od tega, kje je nastala napaka:
- zoper sklep o izvršbi lahko dolžnik praviloma vloži ugovor v osmih dneh od vročitve;
- če banka, delodajalec ali izvršitelj pri izvajanju sklepa ne upošteva zakonskih omejitev, lahko dolžnik zahteva odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe;
- izvrševalcu sklepa mora čim prej predložiti dokazila o vrsti prejemka in osebah, ki jih mora preživljati.
Ker kratki roki hitro potečejo in je izbira pravnega sredstva odvisna od vsebine sklepa ter načina njegovega izvajanja, je pri konkretnem primeru priporočljivo čim prej poiskati pravno pomoč.
