Vir slike: Canva
Dopolnilo: članek opisuje prvotno besedilo zakona (ZPZR, Uradni list RS, št. 91/25). Z novelo ZPZR-A (Uradni list RS, št. 32/26), ki velja od 7. marca 2026 in se uporablja za davčna leta od 1. januarja 2026, so se pogoji omilili: (1) petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov je odpravljena, (2) za vstop se upošteva povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let (do 120.000 evrov, do 50.000 evrov ali do 85.000 evrov, odvisno od zavarovanja), (3) devet mesecev zavarovanja se šteje za izpolnjeno tudi pri skupnem trajanju vsaj 75 % minimalnega letnega sklada ur. Več o tem v članku Lažji vstop v sistem normirancev.
Državni Zbor je novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), o katerem smo pisali že tukaj. Za večino prebivalstva je najbolj zanimiva novica o zimskem regresu, vendar pa zakon krepko vpliva tudi na sistem normiranstva pri samozaposlenih osebah.
Prehajanje v sistem normiranih odhodkov
Od leta 2026 naprej se za podjetnike nekoliko spreminjajo pogoji za vključitev v sistem normiranih odhodkov. Če boste želeli preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih na sistem normirancev, boste morali upoštevati nove prihodkovne meje.
Vključitev oziroma nadaljevanje v sistemu normiranstva bo torej mogoče, če:
- povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne bo preseglo 50.000 evrov (prej 30.000 evrov) – sem spada tudi popoldanski normirani s.p.
- povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne bo preseglo 85.000 evrov pri tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev iz naslednje in prejšnje alineje
- povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne bo preseglo 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) pri tistih, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni kot samozaposleni za polni delovni čas in to neprekinjeno vsaj devet mesecev – to pomeni, da imate s.p. odprt vsaj devet neprekinjenih mesecev (od 7. marca 2026 se pogoj šteje za izpolnjenega tudi, če je zavarovanje na podlagi samozaposlitve trajalo skupaj vsaj 75 % minimalnega letnega sklada ur)
- povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne bo preseglo 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki sta vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmeta oziroma člana kmečkega gospodarstva v skladu z določili prvega odstavka 47. člena ZDoh-2
Prvotno besedilo zakona je ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov dovoljevalo šele po več kot petih davčnih letih od izstopa ali prenehanja dejavnosti. Ta zaostritev je bila z novelo ZPZR-A odpravljena, zato podjetnik, ki dejavnost zapre in jo znova odpre, ob izpolnjevanju prihodkovnih pogojev spet lahko uveljavlja normirane odhodke (glej dopolnilo na začetku članka).
Vir slike: Canva
Izstop iz sistema normiranih odhodkov
S spremembami, ki jih uvaja trinajsti odstavek 6. člena ZPZR, se za podjetnike določi novo pravilo, kdaj morajo iz sistema normiranih odhodkov izstopiti in začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Z drugimi besedami, kdaj postanejo “navaden” s.p..
Povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih ne sme presegati:
- 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (“redni s.p.” v obeh predhodnih letih),
- 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (“popoldanski s.p.” v obeh predhodnih letih),
- 85.000 evrov, če ste v enem letu “redni s.p”, v drugem letu pa “popoldanski s.p.”,
- 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.
Navedeni pogoji se upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.
Pomembna novost je tudi način izračunavanja povprečja prihodkov. V povprečje se namreč všteva tudi predhodno davčno leto, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal, pri čemer se prihodki za to leto štejejo kot nič. Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.
Primer: zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.
Izračun (registracija 1. 6. 2025):
- 0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
- 110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
- Povprečje dveh zaporednih let: 0 evrov (2024) + 110.000 evrov (2025) = 55.000 evrov
Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih.
Sprememba davčne stopnje pri normirancih
Sedmi člen ZPZR prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri podjetnikih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. S 1. januarjem 2026 se uvaja nova, progresivna davčna lestvica, ki bo vplivala na to, koliko dohodnine bo moral podjetnik plačati glede na svojo davčno osnovo.
Za podjetnike, ki so v davčnem letu vsaj devet mesecev polno zavarovani kot samozaposleni (torej redni s. p.), bo veljalo, da se dohodnina izračuna po 20-odstotni stopnji za davčno osnovo do 72.000 evrov (efektivno 4 odstotke prihodkov). Če ta znesek presežejo, se del nad 72.000 evrov obdavči po 35-odstotni stopnji (samo za del ki presega 72.000 evrov). Enak sistem velja tudi za kmečka gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo po posebnih pravilih.
Drugače pa bo pri podjetnikih, ki v davčnem letu ne izpolnijo pogoja neprekinjenega devetmesečnega obveznega zavarovanja (na primer pri popoldanskem s. p.). Pri teh se 20-odstotna stopnja uporablja le do višine davčne osnove 33.000 evrov, medtem ko se del nad to mejo obdavči s 35 odstotki.
Primer: zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (redni s.p.).
Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
- 80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
- 0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
- Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov
Izračun davčne osnove:
- Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova
- 130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov
Izračun dohodnine:
- 20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
- 35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
- Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.
Sorodni članki
Podrobno razlago novih pragov in primere izračuna za polni in popoldanski s.p. najdete v članku o normirani obdavčitvi v letu 2026. Za višino prispevkov za socialno varnost glejte članka o prispevkih za polni s.p. in prispevkih za popoldanski s.p. Navodila za oddajo letnega davčnega obračuna pa najdete v članku davčni obračun za normirance.
