GOSPODARSKE DRUŽBE
AJPES, Izpostavi Ljubljana je do zakonsko določenega roka podatke iz letnih poročil za statistične namene za leto 2019, predložilo 28.889 gospodarskih družb, 153 družb več kot za leto 2018. V osrednjeslovenski regiji je bilo v letu 2019 novoustanovljenih 1.912 družb, 11 % manj kot leta 2018. S poslovanjem je prenehalo 1.605 gospodarskih družb, 6 % manj kot leta 2018. V letu 2019 v osrednjeslovenski regiji beležimo porast števila stečajnih in likvidacijskih postopkov nad gospodarskimi družbami. Stečajni in likvidacijski postopek je bil uveden v 537 družbah, kar pomeni 5 % povečanje glede na leto 2018. Poleg stečajnih in likvidacijskih postopkov so bili nad gospodarskimi družbami uvedeni tudi 4 postopki prisilne poravnave in 10 postopkov poenostavljene prisilne poravnave.
Družbe so v letu 2019 v osrednjeslovenski regiji nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja:
V primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2018, se je povečal delež majhnih družb, zmanjšal pa delež mikro družb. Med družbami je bilo 86,4 % mikro, 11,6 % majhnih, 1,4 % srednjih in 0,7 % velikih družb.
Družbe so rezultate poslovanja, glede na pretekla leta, tudi v letu 2019 izboljšale. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček v višini 2.342 mio evrov. S 197.331 zaposlenih (5 % več kot leta 2018) so ustvarile 48.602 mio evrov prihodkov, 5 % več kot leta 2018. Družbe so ustvarile 45.850 mio evrov odhodkov, 5 % več kot leta 2018. Prihodke na domačem trgu so družbe povečale za 2 %, prihodke na tujem trgu pa za 11 %.
Med občinami je največja Mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 71,9 % vseh družb regije, ki so imele 76,1 % vseh zaposlenih, ustvarile 82,1 % vseh prihodkov, 79,1 % neto dodane vrednosti in 53.881 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega (povprečje v regiji znaša 51.841 evrov).
Največji vpliv na rezultate poslovanja družb v osrednjeslovenski regiji imajo velike in srednje velike družbe, kljub temu, da predstavljajo le dobra 2 % vseh družb. 203 velikih in 399 srednje velikih družb je zaposlovalo 56,6 % vseh zaposlenih in ustvarilo skupaj 71,6 % vseh prihodkov. Rezultati kažejo, da skoraj 80 % čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvarjajo velike in srednje družbe.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah v letu 2019 je bila višja za 73 evrov in je znašala 1.832 evrov (v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2018), na državni ravni je bila povprečna plača na zaposlenega nižja za 118 evrov (6 %) in je znašala 1.714 evrov. Vsak zaposleni je v osrednjeslovenski regiji v povprečju ustvaril 51.841 evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kot v letu 2018.
Čisti dobiček v višini 2.697 mio evrov (13 % več kot v letu 2018) je ugotovilo 65,6 % oziroma 18.958 družb. Čisto izgubo v višini dobrih 355 mio evrov je ugotovilo 31,2 % oziroma 9.011 gospodarskih družb. V primerjavi z letom 2018 je bila čista izguba višja za 17 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je ostal nespremenjen, glede na delež v letu 2018, in je znašal 0,7 %. Družbe s čisto izgubo so imele 25.958 zaposlenih, kar je 13,2 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube, 25,4 % so imele družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, s 15,4 % in družbe s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, z 12,9 %.
Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu 2019 ugotovilo 107 družb (v letu 2018 103 družbe). Skupaj so imele 208 mio evrov čiste izgube, kar je 58,8 % celotne čiste izgube.
Družbe v osrednjeslovenski regiji so izkazale 2.342 mio evrov neto čistega dobička, kar je 12 % več kot v letu 2018. Neto čisti dobiček v letu 2019 so izkazale družbe na vseh področjih dejavnosti, razen v dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo. Neto čisti dobiček je v letu 2019 znašal 2.342 mio evrov in je za 252 mio evrov večji kakor v letu 2018. Največji delež ustvarjenega neto čistega dobička (21,4 %) so ugotovile družbe s področja dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, sledijo družbe s področja predelovalne dejavnosti, s 20,2 %, finančne in zavarovalniške dejavnosti, s 17,6 %, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, s 14,1 %, poslovanja z nepremičninami, s 6,0 %, informacijskein komunikacijske dejavnosti in oskrbe z električno energijo, plinom in paro, s 4,7 % ter dejavnosti prometa in skladiščenja, s 4,4 %.
Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe iz Mestne občine Ljubljana, občine Domžale in občine Trzin. Skupaj so družbe iz teh občin ustvarile 87,7 % neto čistega dobička v regiji.
Družbe osrednjeslovenske regije so konec leta 2019 izkazovale 50.213 mio evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je za 10 % več kot v predhodnem letu. Delež kapitala družb med obveznostmi do virovsredstev je znašal 46,7 % oziroma 0,2 odstotni točki manj kakor konec leta 2018, k čemur je verjetno pripomoglo tudi spremenjeno izkazovanje poslovnih najemov1.
Družbe so konec leta 2019 s kapitalom financirale 79,2 % dolgoročnih sredstev, konec leta 2018 pa 82,8 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je konec leta 2018 znašal 1,050, konec leta 2018 pa 1,048. Dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, so bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev.
Družbe so v primerjavi z letom 2018 izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Na 100 evrov skupnih odhodkov so izkazale 106 evra skupnih prihodkov, kar je največ v zadnjih petih letih. Kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, je za leto 2019 znašal 1,051, kar je največ v zadnjih petih letih. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so imele družbe 105 evra poslovnih prihodkov. Družbe so izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu 2019 so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 4,8 evra neto čistega dobička, kar je prav tako največ v zadnjih petih letih.
Družbe so v letu 2019 izboljšale tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi. Družbe so v letu 2019 na 100 evrov sredstev ustvarile 21,3 evra neto dodane vrednosti, v letu 2018 pa 20,7 evra.
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
AJPES, Izpostavi Ljubljana je podatke iz letnih poročil za leto 2019 predložilo 13.100 samostojnih podjetnikov, kar je za 602 ali 4 % manj od števila podjetnikov, ki so predložili podatke za leto 2018. Število predloženih letnih poročil za leto 2019 je v primerjavi z letom 2018 manjše, ker je bilo v letu 2019 več podjetnikov, ki so bili obdavčeni po normiranih odhodkih. Podatke je predložilo 12.969 mikro, 127 majhnih in 4 srednje velikih podjetnikov, medtem ko velikih podjetnikov v regiji ni bilo.
Tudi samostojni podjetniki so nadaljevali s pozitivnimi trendi poslovanja. Podjetniki so ustvarili 1.217 mio evrov prihodkov, le ti so bili 8 % višji kot v letu 2018. Prihodki so se najbolj povečali v občini Log – Dragomer, in sicer za 18 %. Več kot polovico prihodkov regije (53,1 %) so ustvarili podjetniki treh občin: Ljubljana, Domžale, Grosuplje. Podjetniki v regiji so zaposlovali 9.459 delavcev, 7 % več kot v letu 2018. V podatek o številu zaposlenih nosilci dejavnosti oziroma lastniki niso zajeti. Ustvarili so 342 mio evrov neto dodane vrednosti ali 11 % več kot v letu 2018. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2019 znašala 36.189 evrov, kar je 3 % več kot v letu 2018. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti, skupaj z njegovimi zaposlenimi, je znašala 15.174 evrov. Največ neto dodane vrednosti na nosilca dejavnosti, skupaj z njegovimi zaposlenimi, so ustvarili podjetniki iz občine Mengeš (24.262 evrov), najmanj pa podjetniki iz občine Borovnica (12.072 evrov). Podjetniki osrednjeslovenske regije so ugotovili 104 mio evrov podjetnikovega dohodka2 ali 6 % več kot v letu poprej. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,0 % vseh podjetnikov v regiji. Podjetnikov dohodek se je najbolj povečal v občini Log – Dragomer, za 27 %, najbolj pa se je zmanjšal v občini Grosuplje, za 18 %.
Podjetniki v osrednjeslovenski regiji so izkazali negativni poslovni izid v znesku 10 mio evrov ali 11 % več kot v letu 2018. Negativni poslovni izid je ugotovilo 13,6 % vseh podjetnikov. Najbolj se je negativni poslovni izid v primerjavi z letom 2018 povečal pri podjetnikih občine Škofljica (za 4,3 krat), sledili so jim podjetniki občine Vodice (za 2,1 krat). Pri zmanjševanju negativnega poslovnega izida iz leta 2018 so bili najbolj uspešni podjetniki v občini Dol pri Ljubljani, ki so ga zmanjšali za 56 %, ter v občini Log – Dragomer, ki so ga zmanjšali za 26 %. Kot celota so podjetniki ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 94 mio evrov, kar predstavlja 5 % povečanje v primerjavi z letom 2018. Rast neto podjetnikovega dohodka je zabeležilo trinajst (13) občin osrednjeslovenske regije, padec pa dvanajst (12) občin. Največji padec je zabeležila občina Škofljica (29,3 %). Najvišjo rast neto podjetnikovega dohodka, glede na predhodno leto, so izkazali podjetniki v občini Log – Dragomer, in sicer so ga povečali za 28,9 %.
1* S 1. 1. 2019 je stopil v veljavo MSRP 16, ki ureja najeme, čemur so sledile Spremembe slovenskih računovodskih standardov 2016 in postavile nova pravila izkazovanja poslovnega najema. Poenoteno je računovodenje poslovnih in finančnih najemov pri najemnikih, ki obe vrsti najemov izkazujejo na strani sredstev (višja aktiva) in tudi na strani obveznosti (višja pasiva – finančne obveznosti).
2 *Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki.
Podjetniki so v letu 2019 nadaljevali s pozitivnimi trendi poslovanja:
ZADRUGE
V letu 2019 je podatke iz letnih poročil predložilo 95 zadrug, enako kot v letu 2018. Ustvarile so 78 mio evrov prihodkov in odhodkov. Prihodki so se povečali za 1 %, odhodki pa so se zmanjšali za 9 %. Prihodki zadrug so pomenili 0,2 % prihodkov družb.
V zadrugah je bilo 278 zaposlenih in so pomenili 0,1 % zaposlenih v družbah.
V letu 2019 je neto dodana vrednost zadrug znašala 8 mio evrov, kar je 4 % več kakor v letu 2018. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 29.577 evrov, 5 % več kakor v letu 2018 in je bila za 43 % manjša kakor pri družbah.
Čisti dobiček je ugotovilo 40 zadrug, čisto izgubo pa 42 zadrug. V primerjavi z letom 2018 se je čisti dobiček zmanjšal za 9 %, čista izguba pa se je zmanjšala kar za 93 %. V letu 2019 so zadruge izkazale neto čisti dobiček v znesku 190 tisoč evrov (v letu 2018 so te zadruge izkazale izgubo v znesku 8 mio evrov).
Večina zadrug, 84,2 % vseh, je sodila med mikro zadruge. Kljub nižjemu številu, so imele bistven vpliv na poslovanje majhne zadruge, ki so imele 68,6 % vseh zaposlenih in ustvarile 75,4 % vseh prihodkov. Njihov neto čisti dobiček je znašal 420 tisoč evrov, medtem ko so mikro zadruge izkazale izgubo v višini 243 tisoč evrov. Ena srednja zadruga je izkazala neto čisti dobiček v višini 14 tisoč evrov.
Najpomembnejše področje po številu zadrug, zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2019 je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Sledijo področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva.
