Poglavitne rešitve so:
- subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;
- podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;
- solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
- enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let;
- solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu;
- zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2;
Zaradi epidemije ter dviga minimalne plače na podlagi določb Zakona o minimalni plači, se delodajalcem za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače določi subvencija v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021. Predlog zakona določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Do subvencije ne bodo upravičeni delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Predlog zakona predvideva tudi, da se za plače in nadomestila plače, ki jih delodajalci izplačujejo za mesece od julija 2021 do vključno decembra 2021, določi nižja najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, kot pa je določena v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je tako za plače izplačane za mesece od julija 2021 do decembra 2021 minimalna plača (1.024,24 EUR bruto), namesto 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2. Vlada lahko ta ukrep s sklepom sicer podaljša do konca leta. S tem se v določenem obsegu razbremeni delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivi situaciji, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.
V predlogu zakona je predvideno tudi podaljšanje ukrepa subvencij za čakanje na delo. Ta ukrep se podaljšuje do konca aprila z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec. Upravičenci bodo tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 ali 2020. V kolikor delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 ali 2021 so do tega ukrepa tudi upravičeni, če so se jim bodo po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020.
Predlog zakona predvideva tudi vračilo nadomestila za delavce na čakanju oziroma subvencije za skrajšan delovni čas, če je po 1. januarju podjetje izplačalo dobiček, kupilo lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplačalo nagrade poslovodstvu oziroma del plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačane v letu 2021 oziroma za leto 2021.
