Ali bomo izgubili normirano obliko d.o.o.?
Vir slike: Pixabay
Podjetnikov, ki se odločijo za odprtje normiranega d.o.o. je dokaj malo. Trenutno je takšnih družb z omejeno odgovornostjo odprtih približno 1.500 oziroma okoli 2 odstotka vseh družb. Več o tem, kaj je to normirani d.o.o. in kakšna je razlika z normirano obliko s.p. smo pisali že tukaj.
Če na hitro povzamemo: trenutno velja, da imajo normirani d.o.o. priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, davek pa je nato 19 odstotkov. Na morebitno izplačilo dobička je treba nato plačati še davek na dividende.
Kot pišejo pri časniku, minister za finance Klemen Boštjančič, predlaga, da bi se takšna oblika družbe ukinila. Tako je zapisano v zadnjem predlogu sprememb zakona o davku na dohodke pravnih oseb. “Posebna opcijska ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v praksi pomeni odstop od načela obdavčevanja po ekonomski moči, je nesorazmerno ugodnejša za zavezance v storitvenih dejavnostih, spodbuja pojav nezakonitih praks na trgu dela, prikrivanje prihodkov ter prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov.”
Ministrstvo v normirani obliki d.o.o. ne vidi nobene prednosti. “Sistem za pravne osebe tudi ne predstavlja administrativne poenostavitve, saj morajo ne glede na izbrani sistem obdavčitve še vedno voditi poslovne knjige in sestavljati ter predlagati letna poročila v skladu z ZGD-1, temveč gre le za ureditev, ki omogoča davčno optimiranje. Glede na navedeno se predlaga ukinitev posebne ureditve,” so še zapisali.
Vir slike: STA
Kaj pa obdavčitev s.p.?
Kako se spreminja davčno okolje za samostojne podjetnike oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, smo opisali v tem članku. Davčna stopnja sicer ostaja enaka, vendar bi se po predlogu drastično spremenila meja, po kateri lahko samostojni podjetnik pridobi oziroma ohrani tako imenovani status normiranca.
Trenutno lahko v sistem normiranih odhodkov vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti v višini 100 tisoč evrov. Po predlogu bi se ta meja spustila na 60 tisoč evrov. To velja za samostojne podjetnike, ki so polno zavarovani.
Za tiste, ki so zavarovani po drugi podlagi (imajo zaposlitev) oziroma tako imenovane popoldanske s.p. pa trenutno velja meja za vstop v sistem normiranih odhodkov 50 tisoč evrov letnih prihodkov. Ministrstvo želi to mejo spustiti na 30 tisoč evrov.
Višina priznanih normiranih odhodkov bo pri navadnih s.p. še vedno 80 odstotkov (do 60 tisoč evrov letnega prihodka). Pri popoldanskih normiranih s.p. pa se bo 80 odstotkov odhodkov upoštevalo le do 12.500 evrov letnega prihodka, med 12.500 in 30 tisoč evri pa bi se priznalo 40 odstotkov.
“Še za primerjavo: danes velja, da imajo polni normiranci do 50 tisoč evrov letnih prihodkov priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, med 50 in sto tisoč evri je priznanih 40 odstotkov odhodkov, nad sto tisoč evrov priznanih odhodkov ni. Davčna stopnja je 20-odstotna, ta ostaja,” so še pojasnili pri Financah.
Spreminja se tudi meja za obvezen izstop iz sistema, ta je še strožja od sprva predvidene. Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60 tisoč evrov, 30 tisoč evrov oziroma 45 tisoč evrov, odvisno od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih. Zgornja meja velja za polno zavarovane normirance, spodnja za popoldance, vmesna pa za tiste, ki bodo v enem od predhodnih dveh letih leto popoldanci in leto polni normiranci.
