Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj.
Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

V primeru bolniške odsotnosti zakonodaja samozaposlenim osebam prvih 30 dni ne daje pravice do uveljavljanja denarnega nadomestila. Šele z 31. dnem odsotnosti nadomestilo prične izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Neustavna zakonska ureditev?

Osebam v delovnem razmerju v primeru bolniške odsotnosti prvih 30 dni nadomestilo izplačuje delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Njihov dohodek je odvisen le od njihovega osebnega dela, saj večinoma ne zaposlujejo oseb, ki bi jih v primeru odsotnosti lahko nadomeščale. Zaradi strahu pred izpadom naročil, dohodka in posledično možnosti zaprtja njihovega s.p tako pogosto delajo tudi, ko so bolni.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si že vrsto let prizadevajo za prehod bremena nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS. Sedanjo zakonsko ureditev ocenjujejo kot protiustavno ravno zaradi dejstva, da neutemeljeno različno obravnava obe skupini zavezancev (samozaposlene in osebe v rednem delovnem razmerju).

Potrebna bo reforma zakonodaje

Že marca letošnjega leta je poslanska skupina Levica vladi predlagala, da v okviru zdravstvene reforme uredi in zagotovi pravico samozaposlenih oseb do bolniškega nadomestila. Vlada je takrat pobudo zavrnila, zato so novelo pripravili v poslanski skupini sami.

Konec letošnjega septembra so v parlament vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njej bi samozaposlenim nadomestilo za bolniško odsotnost že od začetka zadržanosti izplačal ZZZS. Poslanci predlagajo, da bi ZZZS samozaposlenim pričel izplačevati nadomestilo s četrtim dnem bolniške odsotnosti in ne šele z 31. dnem, kot je to urejeno s sedanjo zakonodajo. Pravica bi sicer pripadla le samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jim v času bolezni lahko zagotovili nadomeščanje. Prav ta skupina samozaposlenih je najbolj ogrožena, saj ima praviloma tudi najnižje prihodke.

Varovalko pred izkoriščanjem nove ureditve predstavlja predlog, da bi delodajalci, pri katerih delavci opravljajo delo v obliki prikritega delovnega razmerja, morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je zavod izplačal samozaposlenemu za čas, ko je bil bolniško odsoten.

Viri: MMC RTVSLO, Svet24, Levica, MMC RTVSLO.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

AJPES je za gostitelje pripravili kratke napotke za učinkovito ravnanje ob prehodu v leto 2025. Napotki temeljijo na upoštevanju zakonodaje glede vodenja knjige gostov, poročanja in hrambe podatkov. Več >

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Z novim letom 2025 se uvaja nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2025. V določenih primerih bodo potrebne prilagoditve glavne in drugih dejavnostih, ki jih imate poslovni subjekti vpisane v Poslovni register Slovenije. Več >

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Lastnik nepremičnine je v primeru prodaje svoje nepremičnine zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin. Poleg tega pa v določenih primerih postane tudi zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala, ki pa se plača le v primeru, če je bila nepremičnina pridobljena po 1.1.2002. Več >

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2024. Lestvica ter splošna olajšava sta pomembni predvsem za tiste, ki imate s.p. z upoštevanjem dejanskih stroškov. Več >

Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine je 29. april 2024

Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine je 29. april 2024

Zavezanci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine v začetku aprila, imajo do 29. aprila 2024 čas za oddajo ugovora. V primeru da izračuna še niste prejeli, ga boste v naslednjem svežnju informativnih izračunov. Le-ta bo odpremljen 31. maja 2024. Več >

Prijavite svoje dohodke iz tujine

Prijavite svoje dohodke iz tujine

V primeru da so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki davčnega zavezanca, le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. Več >

Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Finančna uprava zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, poziva, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune. Več >

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Fizične osebe, ki bodo dokumente Finančne uprave prejemale izključno v eDavke, morajo potrdili svoj elektronski naslov za obveščanje o odloženih dokumentih v eDavkih. To je namreč nujno za prevzemanje dokumentov. Več >

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Več >

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Več >

Oznake:
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki