Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj.
Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

V primeru bolniške odsotnosti zakonodaja samozaposlenim osebam prvih 30 dni ne daje pravice do uveljavljanja denarnega nadomestila. Šele z 31. dnem odsotnosti nadomestilo prične izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Neustavna zakonska ureditev?

Osebam v delovnem razmerju v primeru bolniške odsotnosti prvih 30 dni nadomestilo izplačuje delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Njihov dohodek je odvisen le od njihovega osebnega dela, saj večinoma ne zaposlujejo oseb, ki bi jih v primeru odsotnosti lahko nadomeščale. Zaradi strahu pred izpadom naročil, dohodka in posledično možnosti zaprtja njihovega s.p tako pogosto delajo tudi, ko so bolni.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si že vrsto let prizadevajo za prehod bremena nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS. Sedanjo zakonsko ureditev ocenjujejo kot protiustavno ravno zaradi dejstva, da neutemeljeno različno obravnava obe skupini zavezancev (samozaposlene in osebe v rednem delovnem razmerju).

Potrebna bo reforma zakonodaje

Že marca letošnjega leta je poslanska skupina Levica vladi predlagala, da v okviru zdravstvene reforme uredi in zagotovi pravico samozaposlenih oseb do bolniškega nadomestila. Vlada je takrat pobudo zavrnila, zato so novelo pripravili v poslanski skupini sami.

Konec letošnjega septembra so v parlament vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njej bi samozaposlenim nadomestilo za bolniško odsotnost že od začetka zadržanosti izplačal ZZZS. Poslanci predlagajo, da bi ZZZS samozaposlenim pričel izplačevati nadomestilo s četrtim dnem bolniške odsotnosti in ne šele z 31. dnem, kot je to urejeno s sedanjo zakonodajo. Pravica bi sicer pripadla le samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jim v času bolezni lahko zagotovili nadomeščanje. Prav ta skupina samozaposlenih je najbolj ogrožena, saj ima praviloma tudi najnižje prihodke.

Varovalko pred izkoriščanjem nove ureditve predstavlja predlog, da bi delodajalci, pri katerih delavci opravljajo delo v obliki prikritega delovnega razmerja, morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je zavod izplačal samozaposlenemu za čas, ko je bil bolniško odsoten.

Viri: MMC RTVSLO, Svet24, Levica, MMC RTVSLO.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Dajanje posojil med podjetji

Dajanje posojil med podjetji

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe. Več >

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Načini zaprtja d.o.o.

Načini zaprtja d.o.o.

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika. Več >

Vrednotenje podjetja

Vrednotenje podjetja

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd. Več >

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Več >

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Bližina države, dokaj dobro poznavanje razmer v njej in poslovni interesi so poglavitni razlogi, da se za ustanovitev podjetja na Hrvaškem še vedno zanima precej slovenskih državljanov. Razlogi za registracijo podjetja v naši južni sosedi pa so pogosto tudi povsem administrativne narave. Več >

Tags:
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani