
Današnji čas je poln hitenja, zato, roko na srce, pogosto nimamo niti 20 minut časa, da bi prisluhnili sogovorniku. Kot pravi Kous, nas je tudi industrija prisilila, da so pitchi postali del poslovnega sveta. Sestankov, obiskov pri investitorjih.
»Vse se začne z vprašanjem zakaj, ne glede na to, kam pridemo. Vedno se to vprašamo. Zakaj sem primeren kandidat, zakaj je moja ideja uspešna in zakaj bi se moja ideja lahko realizirala,« pravi Kous. V pitch moramo vključiti pet ključnih vprašanj: poleg omenjenega vprašanja še vprašanja kaj, kdo, kje in kdaj. Ta nam dajejo odgovore, kot so, kaj moramo narediti, da pridemo do rešitve, kdo je sploh naša ciljna publika, kje je naš trg, kdaj bomo storitev, produkt lansirali.
»Pri večini ni bilo velike vaje,« je pitche polfinalistov pokomentiral Matej Golob, ki je po dogodku ostal mešanih občutkov. Po njegovem mnenju se je videlo, da razen pri nekaterih, ki so ga navdušili z energijo in avtentičnostjo, ni bilo veliko vaje. »Nekajkrat naj ponovijo pred publiko, ki jih še slišala, dobijo naj komentar na svoj nastop,« svetuje, kako naj se finalisti pripravijo na vrhunec, ki bo 17. junija.
Prvi vtis je najpomembnejši
Kot osnovno pravilo pitchanja Kous izpostavi: »Niste najpametnejši v sobi. V sobi so namreč ljudje, ki o neki stvari vedo več in temu primerno se je treba obnašati. Prvi vtis je izrednega pomena, ker traja samo osem sekund. Če se izjalovi, osebi ne bomo dali več druge priložnosti.«
Mateja Goloba, sicer moderatorja dogodka, so po pitchih prevzeli mešani občutki (Vir slike: Jernej Kokol).
Zanima jih rešitev, številke
Ljudje si zapomnimo številke in slike. Kot investitorja me zanima, pravi Kous, v kolikšnem času bom dobil povrnjeno investicijo. »Ne govorite v hipotezah, zanima nas rešitev. Manj je vedno več. Ob predolgih ali prekratkih predstavitvah izgubimo fokus. Ključnega pomena pa je, da takoj preidemo k bistvu,« pravi Kous, ki se že več let ukvarja tudi z neverbalno komunikacijo.
Kako se znebiti mašil?
Nasmeh je univerzalni ključ komunikacije, ne glede na to, kam boste prišli. »Smeh sprošča hormon sreče, posledično dviga samozavest,« svetuje Kous s svojim značilnim nasmeškom. Svojo (ne)samozavest in še kaj drugega kažemo s svojo govorico telesa. Vse od položaja rok, nog, pozicije telesa, do intonacije, očesnega stika in konec koncev z oblačili. »Opazil se je strah v glasu številnih polfinalistov, saj je bila intonacija večinoma nizka. Kar se tiče mašil – morajo se pripraviti. Bolje je vmes vdihniti za dve sekundi, toliko da možgani dobijo kisik, in tako bodo stvar popolnoma drugače povedali. Brez mašil,« svetuje.
Vabljeni na dogodek Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!
Ko je oder vaš …
»Se lahko premikam po odru,« je Kous izpostavil enega od številnih vprašanj, ki jih prejme. »Seveda, saj imaš široko publiko. A hodi počasi in ne kaži hrbta, saj boš v tem primeru izgubil fokus.« Kljub napotkom, pa je kar nekaj polfinalistov naredilo ravno to napako. »Manjkal je tudi očesni stik s celotnim občinstvom. Preveč so se osredotočali le na komisijo, ki ji je večina želela ustreči. Niso se pa zavedali, da so imeli med občinstvom svoje potencialne stranke,« je bil malce kritičen.
Kam postaviti roke, ki postanejo takrat tako neuporabne?
Rok ne skrivamo za hrbtom, če jih imamo prekrižane, pomeni, da smo zaprti, položaj v žepu razkriva, da se počutimo nelagodno. Torej, kam naj postavimo roke? »Ni pravilnega odgovora. To je odraz vaše samozavesti. Najbolje kar pred sabo.«
S “plonkci” med pitchanjem boste izražali nesamozavest in nepripravljenost, pravi Aljoša Kous (Vir slike: Jernej Kokol).
Z vajo se znebimo strahu
Kaj svetuje finalistom? Predvsem vajo. »Upam, da bodo analizirali svoj nastop in minuse popravili v pluse, pluse pa še nadgradili. Koliko so se pripravljali, pa se bo videlo v finalu,« in dodaja, da je nasmešek »obvezna oprema«. Da so priprave v tem času izredno pomembne, kaže tudi dejstvo, da bo na finalnem izboru prisotnih precej več ljudi. »Več, kot je ljudi, več je strahu in očesnih stikov ter posledično se lahko hitro izgubijo v besedah, če ne bodo dobro pripravljeni.« svetuje jim, naj si na list papirja napišejo pomembne stvari, tiste, ki jih želijo izpostaviti.
»Plonkce« pustite raje doma!
»Toplo pa odsvetujem nastop z listom papirja kot pomoč pri pitchanju. S tem bodo le pokazali, da niso pripravljeni,« in dodaja, da v kolikor bi do njih pristopil investitor, oni pa bi mu brali iz lista papirja, ga zagotovo ne bi prepričali. »Raje naj si pripravijo Power Point predstavitev in vanjo vključijo iztočnice. Ne bomo jim zamerili, če bodo na vsake toliko pogledali. Lahko pa si zapišejo tudi na roko,« a težava je, da bo črnilo ob potenju rok skrilo vsebino. Kakorkoli, pred finalisti je še nekaj dela, nas pa glede na kandidate čaka zanimiv izbor Mladega podjetnika leta 2015.