Nekateri vodilni v podjetjih so sicer mnenja, da tovrstna organizacija opravljanja dela negativno vpliva na produktivnost, inovativnost in karierni razvoj zaposlenih, zato tovrstnega načina dela ne odobravajo in ga ne spodbujajo, spet drugi pa poudarjajo njene prednosti, kot so večje zadovoljstvo zaposlenih, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter nižji stroški za delodajalca.
Ker tovrsten način opravljanja dela postaja vse bolj priljubljen tudi v Sloveniji, hkrati pa se čedalje bolj razvija tudi delo v skupnih oziroma coworking pisarnah, smo pregledali izsledke šestmesečne študije organizacije Springer Nature, v kateri so raziskovalci v letih 2021–2022 preučevali učinke hibridnega dela pri 1.612 zaposlenih v podjetju Trip.com. Gre za tretjo največjo svetovno turistično agencijo po prihodkih od prodaje (2019), ki zaposluje približno 35.000 ljudi in ima sedež v Šanghaju na Kitajskem.
Rezultate raziskave bomo predstavili v nadaljevanju.
Manj odpovedi zaposlenih zaradi hibridnega dela
Eden glavnih ciljev raziskave je bil ugotoviti, kako hibridno delo od doma vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo odločitev, da ostanejo v podjetju. Raziskovalce je zanimalo, ali možnost dela od doma prispeva k večji pripadnosti organizaciji ter zmanjšuje fluktuacijo zaposlenih. Rezultati so pokazali, da se je stopnja odhodov zaposlenih zmanjšala za tretjino (33 odstotkov), hkrati pa se je povečalo njihovo zadovoljstvo z delom, ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter splošnim zadovoljstvom z življenjem. Zaposleni so izrazili tudi večjo pripravljenost, da bi svoje delovno okolje priporočili drugim.
Poleg tega so bili zaposleni v skupini, ki je delala po hibridnem modelu, bistveno manj nagnjeni k razmišljanju o menjavi delodajalca, kar kaže na večjo pripadnost podjetju in bolj pozitivno izkušnjo z organizacijo dela.
Največji pozitivni učinek je bil opažen pri zaposlenih, ki niso zasedali vodilnih položajev, pri ženskah ter pri zaposlenih z daljšim časom vožnje na delo. Prav tem skupinam je možnost dela od doma prinesla največ koristi, saj jim je omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, manj časa za vsakodnevno vožnjo ter večjo kakovost delovnega okolja.
Brez negativnega vpliva na delovno uspešnost in napredovanja
Raziskava je preučevala tudi vpliv hibridnega dela na delovno uspešnost in možnosti napredovanja zaposlenih. Eden ključnih pomislekov delodajalcev je namreč, da bi delo od doma lahko negativno vplivalo na kakovost opravljenega dela, sodelovanje v ekipah ter dolgoročni karierni razvoj zaposlenih. Analiza štirih zaporednih ocen delovne uspešnosti v obdobju dveh let ni pokazala statistično značilnih razlik med zaposlenimi, ki so delali po hibridnem modelu, in tistimi, ki so delo opravljali izključno v pisarni. To pomeni, da delo od doma ni vplivalo na rezultate rednih ocen delovne uspešnosti, ki so bile podlaga za nagrajevanje in razvoj zaposlenih.
Prav tako raziskovalci niso zaznali razlik pri stopnji napredovanj. Zaposleni, vključeni v hibridni način dela, niso napredovali nič manj pogosto kot njihovi sodelavci, ki so ves čas delali v pisarni, pri čemer so bili rezultati enaki ne glede na delovno mesto ali druge značilnosti zaposlenih.
Podrobnejša analiza posameznih vidikov uspešnosti je pokazala, da hibridno delo ni vplivalo na inovativnost, razvoj zaposlenih, vodstvene sposobnosti, kakovost izvedbe nalog ali druge pomembne kompetence, ki jih podjetje spremlja pri rednem ocenjevanju.
Tudi pri programskih inženirjih se produktivnost, merjena s številom napisanih vrstic programske kode, med skupinama ni razlikovala.
Rezultati raziskave tako potrjujejo, da hibridni način dela ne zmanjšuje delovne uspešnosti, ne ovira kariernega razvoja in ne vpliva negativno na možnosti napredovanja. Ugotovitve zato postavljajo pod vprašaj pogosto prepričanje, da je za visoko produktivnost in uspešno napredovanje nujna stalna prisotnost zaposlenih v pisarni.
In percepcija lastne produktivnosti?
Pred začetkom in po zaključku raziskave so morali zaposleni oceniti, kako po njihovem mnenju hibridno delo vpliva na njihovo produktivnost. Namen raziskovalcev je bil ugotoviti, ali se zaznava učinkovitosti hibridnega dela spremeni, ko zaposleni takšen način dela dejansko preizkusijo v praksi.
Pred začetkom raziskave so bila mnenja zelo deljena. Povprečna ocena vpliva hibridnega dela na produktivnost je bila skoraj nevtralna, kar kaže, da zaposleni niso imeli enotnega mnenja o njegovih prednostih in slabostih. Še posebej skeptični so bili vodje, ki so menili, da bi delo od doma lahko zmanjšalo učinkovitost zaposlenih, otežilo sodelovanje med ekipami in negativno vplivalo na doseganje delovnih rezultatov.
Po šestih mesecih izvajanja hibridnega modela dela so se stališča opazno spremenila. Povprečna ocena vpliva hibridnega dela na produktivnost je postala pozitivna, kar pomeni, da so zaposleni po lastnih izkušnjah ocenili, da delo od doma ne zmanjšuje njihove učinkovitosti. Nasprotno, številni so menili, da jim omogoča boljšo osredotočenost, manj motenj pri delu ter boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Največjo spremembo v razmišljanju so pokazali vodje. Medtem ko so pred začetkom raziskave hibridnemu delu pripisovali negativen vpliv na produktivnost, so po zaključku raziskave svoje mnenje spremenili in ga začeli ocenjevati kot pozitiven dejavnik. Njihova stališča so se tako približala ocenam drugih zaposlenih.
Rezultati raziskave kažejo, da so praktične izkušnje s hibridnim načinom dela pomembno prispevale k bolj pozitivnemu dojemanju njegovega vpliva na produktivnost. Raziskava potrjuje, da lahko dejanske izkušnje učinkovito odpravijo predsodke ter povečajo zaupanje zaposlenih in vodij v uspešno izvajanje hibridnega modela dela.
V Sloveniji coworking prostori postajajo vse bolj priljubljena izbira samostojnih podjetnikov in malih podjetij
Uporabnikom omogočajo dostop do sodobno opremljenih delovnih prostorov brez visokih stroškov najema lastne pisarne, hkrati pa ponujajo profesionalno delovno okolje, ki spodbuja produktivnost, sodelovanje in izmenjavo znanja. Coworking je torej odlična dopolnitev sodobnega hibridnega načina dela.
Del svojih nalog lahko uporabniki opravijo od doma, svoj delovni teden pa dopolnijo z delom v coworking prostoru. Na ta način združujejo prednosti obeh okolij – ohranijo udobje doma, prejmejo pa tudi profesionalno delovno okolje z zanesljivo internetno povezavo, sejnimi sobami in priložnostmi za sodelovanje z drugimi.
Takšna organizacija dela omogoča večjo produktivnost, boljšo ločitev med poklicnim in zasebnim življenjem ter večjo prilagodljivost, zato ni nič čudnega, da se vse več slovenskih podjetnikov odloča za najem mize ali pisarne v coworkingu.
Vir: Nature.com
