“Dogaja se ogromno,” pravi Jana Fleišer, Mladi podjetnica leta 2014 (Vir slike: JS oblikovanje)
K njej so pristopili številni, ki so se želeli pobliže spoznati z njeno zgodbo, vizijo, načinom dela. Se kaj naučiti od nje, mogoče prenesti njeno idejo v svoje poslovno okolje. Jana in ekipa so se prijavili na nekaj javnih razpisov, odprli novo enoto za varstvo, raziskujejo tudi tuje trge, na hitro pove.
»Ustvarjamo produktivno in kreativno okolje z izmenjavo odličnih praks različnih podjetij. Aktivno pomagamo kar nekaj vrtcem pri ustanavljanju, povezali smo se še z enim zasebnim vrtcem, kjer bomo prevzeli vlogo strokovne pomoči in pomoč pri samem menedžmentu,« pove Fleišerjeva.
Njihovi vrtci so nabito polni. V vrtcu Dobra teta varstvo nudijo 110 otrokom, 9 pa se jih udeležuje varstva v enoti, ki so jo odprli prejšnji teden v rekreativnem centru Vogu, namenjen pa je tistim, ki so doma, v varstvu pri starih starših. Trenutno so že v fazi zbiranja prijav na oddelke za prihodnje šolsko leto. »Na račun vseh inovativnih aktivnosti, ki jih izvajamo poleg našega dela, že nekaj časa nismo imeli težav z vpisom. Res pa je, da veliko vlagamo v komunikacijo s starši in se trudimo, da bi poleg zaposlenih glede vzgoje in dela z otroki izobraževali tudi družine, jim dajali oporo ter ideje tudi za čas, ki ga preživijo z otrokom.«
Spogledujejo se tudi s tujino
Z optimizmom zrejo v tujino. »Nenehno želimo izboljšati kvaliteto lastnega dela in nuditi otrokom kar najboljšo popotnico za življenje. V današnjem svetu je potrebno gledati izven meja lastnega vrtička, pridobiti širši pogled in tudi biti drzen. Tako se nam kažejo poti, da bomo uspeli z enim podjetjem prodreti v tujino v sklopu našega franšiznega modela. Prava kombinacija znanja ter izkušenj obeh podjetij lahko odličen primer dobre prakse iz slovenskega prenese tudi v mednarodni okvir. Je pa to korak, ki zahteva veliko časa in energije, skrbno je potrebno tudi razmisliti o državi, kamor imaš namen vstopiti,« glede imena poslovnega partnerja pa ostaja skrivnostna.
Prijavi se na izbor Mladi podjetnik leta >>
Želimo si samozavestnih in energičnih zaposlenih
Javni razpis, na katerega so se prijavili, bi lahko močno premešal karte v prihodnjih mesecih. »Izzivi so zmeraj. Največji problem je pomanjkanje časa in sredstev. Ne zmanjka pa nam idej. Tukaj imamo še rezerv in energije za kar lepo obdobje.« Še vedno pa ostaja eden od glavnih poudarkov razvoj kadra, saj meni, da morajo za dobro delo in predanost delu tudi zaposleni biti samozavestni, čutiti močno identifikacijo s podjetjem in zaupati v svoje delo. »Da se zavedajo, da imajo strokovnjake, ki jih potrebujejo za pomoč. Da odprto komunicirajo o svojih težavah pri delu z mano oziroma nami. Sodelujemo s psihoterapevti, s pomočjo katerih se izobražujemo na področju otroške psihologije, celotnega razvoja otroških možganov. To so naše prioritete. Iz okolja se učimo novih in novih praks, povzemamo prakse drugih, še bolj izkušenih, s tem pa večamo moč lastnega tima.«
Tukaj ne boste obogateli. Spreminjali boste svet!
Njihova dodana vrednost sta tudi identiteta in vizija, s katero vstopajo na trg. »Javni sistem je za mnoge logična izbira. Starši, če se že odločajo za zasebni vrtec, iščejo tisto piko na i, nekaj več, kar bo zasebni vrtec lahko nudil njihovemu otroku v primerjavi z javnim sistemom. Mi poudarjamo znanje otroške psihologije, zbujanje otroške kreativnosti in povezavo s starši, njihovo vključevanje v proces vzgoje. Da se tudi starši dobro počutijo, da zaupajo. Da so mirni za svojega otroka,« poudarja pa, da se te panoge lotijo tisti, ki imajo veliko željo kaj narediti, spremeniti, ne pa zato, da bi obogateli.
Izziv za prihodnost je tudi premoščanje tekmovalnosti med zasebnimi ponudniki varstva. Mreža zasebnikov je tako ena izmed možnih rešitev, ki bi ne samo izboljšala komunikacijo in izmenjavo znanja med posamezniki, temveč tudi odlično odgovorila na vprašanje podpore in dogovarjanja med vsemi vpletenimi v smislu zakonodaje. »Problem je, ker ministrstvo niti ne ve, koga naj povabi na pogovore, ker nas je preveč in smo raztreseni. Nekoga bi potrebovali, ki bi predstavljal vse nas. In nekoga, ki nas bo povezal in tudi krepil povezave. Razumeti bomo morali, da lahko skupaj vedno dosežemo več kot posamezniki, raztreseni po slovenskem prostoru. Naša izmenjava znanj in izkušenj bi lahko pomembno vplivala na skupno izboljšanje nivoja varstva in vzgoje prav vseh slovenskih vrtcev in slovenskih otrok.»
Kako je Jana Fleišer prišla do ideje za vrtec Dobra teta? >>
Vrtec ni le ustanova za varstvo
Kaj bi bilo potrebno spremeniti? Pravi, da gre v večini primerov bolj za finese, ki se jih nekje priročno prezre, čeprav se vsi zavedajo njihovega obstoja. Na primer, da bi vsi tisti, ki gredo v kakršnokoli pedagoško izobraževanje, morali opraviti test, ali so sploh ustrezni za dodeljeno delovno mesto. »V šolski sistem naj dajo več otroške psihologije in izobraževanj, ker opažam, da imajo vzgojiteljice in pomočnice veliko luknjo na tem področju. Vrtec ni samo škatla ali hiška, kamor se za določeno število ur odloži otroka. Odgovorni smo, da mu poleg tega nudimo tudi vzgojo za življenje, da ga pripravimo na različne izzive, s katerimi se bo soočil v kasnejših letih. Ravno zato tako naše zaposlene kot tudi starše dodatno izobražujemo s tega področja.«
Šolski sistem ima po njenem mnenju prevelik poudarek, kaj vse lahko delamo z otroci, morali pa bi se osredotočiti, kako pomagati. »Vrtec naj bi bil ustanova, na katerega se lahko zanesemo, opremo za nasvet in pomoč ob različnih izzivih starševstva. Ne samo, da tvoj otrok dobi določene informacije. In tu si lahko različni vrtci s skupnimi močmi in znanjem izborimo za vse skupaj boljši prostor, povečamo zaupanje v naše delo ter dobimo podporo staršev in širše javnosti,» zaključi Mlada podjetnica leta 2014.
