Katere težave se pojavljajo pri vlaganju sredstev v raziskave in razvoj?

Kako se je Slovenija odrezala v Deloittovi raziskavi? (Vir slike: Bigstockphoto).

Katere težave se pojavljajo pri vlaganju sredstev v raziskave in razvoj?

Letos je Deloitte Slovenija prvič sodeloval v Deloittovi anketi o vlaganjih v raziskave in razvoj. V anketi, ki je potekala v začetku letošnjega leta v 11 državah, je sodelovalo več kot 400 anketirancev, večinoma iz davčnih oddelkov podjetij.
Katere težave se pojavljajo pri vlaganju sredstev v raziskave in razvoj?

Kako se je Slovenija odrezala v Deloittovi raziskavi? (Vir slike: Bigstockphoto).

Več kot polovica slovenskih podjetij (52 odstotkov), ki je sodelovala v anketi, je lani za raziskave in razvoj namenila 3 ali manj odstotkov prihodkov. Dobra petina (21 odstotkov) je namenila od 5 do 10 odstotkov, 26 odstotkov pa manj kot odstotkov. Dobra desetina (11 odstotkov) je vložila več kot 10 odstotkov prihodkov v letu 2014. To je manj od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi. Povprečje znaša 25 odstotkov.

Kaj vpliva na višino sredstev?

V največji meri na višino sredstev za raziskave in razvoj vpliva razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje, sledijo razpoložljivost ugodnosti, na primer dotacije, davčne olajšave in podobno, kažejo izsledki Deloittove raziskave.

Slovenske podjetnice ostajajo neenakopravne >>

Raziskava je obenem pokazala, da slovenska podjetja precej bolj poznajo in koristijo sistem davčnih spodbud za raziskave in razvoj kot pa sistem dotacij. »Prejem dotacij, torej nepovratnih finančnih sredstev, je povezan s precejšnjimi administrativnimi zahtevami, kar podjetja odbija. Menim pa, da je tudi uporaba davčnih spodbud, torej uveljavljanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, pri nas premalo uveljavljena,« je prepričana Andreja Škofič Klanjšček, direktorica oddelka za davčno svetovanje. Razloge za to je po njenem mnenju moč iskati v »relativno nejasnih pravilih dodeljevanja, administrativnih zahtevah in v dejstvu, da morata pri pripravi podlag za uveljavljanje omenjene olajšave sodelovati dva v teoriji relativno nekompatibilna oddelka v neki družbi«, na primer oddelek razvoj in financ.

Katere so aktivnosti, ki ustrezajo pogojem?

Anketiranci so podali tudi oceno trenutnega sistema zagotavljanja podpore raziskavam in razvoju, na področju subvencij kot tudi davčnih olajšav. Deloitte Slovenija ugotavlja, da 37 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je najtežje prepoznati aktivnosti, ki ustrezajo pogojem za raziskave in razvoj, za namene pridobivanja subvencij ali davčnih olajšav. 32 odstotkov je na drugo mesto umestila nejasnost ocene davčnega ali drugega organa glede zneska subvencij ali olajšav.

Med slovenskimi finančnimi direktorji optimizem vse večji >>

Slovenija je na dobri poti

Poznavanje aktivnosti raziskav in razvoja je po besedah Škofič Klanjščkove v domeni tehničnega kadra, ki mora najti skupen jezik z ljudmi iz finančne stroke. Obenem vidi tudi možnosti za izboljšave na področju vlaganj v omenjeno področje, zlasti pri višini sredstev: »Splošno gledano sicer makroekonomski podatki kažejo, da je Slovenija relativno dobro na poti, da doseže strateški cilj Evropske unije na področju raziskav in razvoja, ki je za to področje nameniti 3 odstotke BDP-ja, naša država je trenutno na 2,6 odstotkih. To nas med tistimi srednjeevropskimi državami, v katerih je potekala anketa, uvršča v sam vrh – večina ostalih namreč za področje raziskav in razvoja trenutno namenja manj kot 1 odstotek BDP-ja.«

Sredstva bodo na enaki ravni kot zdaj ali pa se bodo povečala

Škofič Klanjščkova dodaja, da so dolgoročne napovedi obetavne, sredstva se naj ne bi zmanjševala. Dobra polovica anketiranih podjetij je namreč odgovorila, da bodo v naslednjih treh do petih letih sredstva za raziskave in razvoj še povečala, slaba polovica pa, da bodo ostali na enaki ravni kot zdaj.

Oznake:,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki