Fotografija je simbolična (Vir slike: YouTube).
To so le nekateri izsledki Deloittove raziskave, ki je raziskovala položaj žensk v poslovnem svetu. Tokratna raziskava je potekala v državah, ki so se leta 2004 pridružile Evropski uniji. Poleg Slovenije torej še Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva ter v Nemčiji. Njihov cilj je bil preveriti mnenja o statusu poslovnih žensk med akterji in akterkami poslovnega sveta. Primerjali so podatke med srednjimi in višjimi vodstvenimi delavci v kar 800 družbah.
Zaznano nazadovanje
Države EU10, med katere spadajo Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, so sicer v desetih letih od vstopa v Evropsko unijo naredile pomemben gospodarski napredek, vendar pa to ne velja za doseganje enakopravnosti po spolu na družbenem in socialnem področju, ugotavlja raziskava. Morda je tu prej zaznati nazadovanje, menijo pri Deloitte Slovenije.
Optimizma za izboljšanje položaja ni
Anketa in analiza sta namreč pokazali, da se v omenjenih državah pogoji za karierni razvoj žensk od ene države do druge bistveno razlikujejo. Spolna neenakost je še vedno prisotna v poslovnem svetu, optimizem glede izboljšanja položaja žensk pa ni pretiran.
Mešane uprave so uspešnejše
Več kot polovica predstavnikov (54 odstotkov) visokega in srednjega poslovodstva 800 največjih družb v državah Srednje Evrope in Nemčije meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša od tistih, kjer v upravi prevladuje le en spol, razkriva analiza.
Družbe si ne prizadevajo dovolj, da bi se vzpostavila enakost spolov
Pa vendar, 59 odstotkov vprašanih ne podpira uvedbe posebnih kvot za zagotavljanje raznolikosti spolov, saj so prepričani, da morajo podjetja sama razvijati politiko enakosti spolov in poskrbeti za razvoj talentiranega ženskega kadra. Ugotovitve celo kažejo, da si družbe očitno ne prizadevajo dovolj za vzpostavitev enakosti spolov, saj so skoraj trije od štirih srednjih in višjih vodstvenih delavcev odgovorili, da njihova podjetja nimajo vzpostavljenih programov za razvoj talentov.
Splošno zavedanje enakosti spolov na ravni srednjega in visokega vodstva je najbolj izrazito v Nemčiji in na Madžarskem, najmanj v Estoniji. Dve tretjini sta sicer prepričani, da se je odstotek žensk na vodilnih položajih v njihovih državah v desetih letih sicer povečal.
Nižje plačilo in več truda
Več kot polovica (51 odstotkov) visokih in srednjih vodstvenih delavcev pravi, da ženske na vodilnih položajih prejemajo nižje plačilo v primerjavi z moškimi kolegi. 56 odstotkov anketiranih meni, so zapisali v analizi pri Deloitte Slovenija, da so ženske primorane vložiti več truda za napredovanje na enake položaje kot njihovi moški kolegi.
»Položaj žensk v poslovnem svetu v Sloveniji je v primerjavi z državami EU10 in Nemčijo relativno dober, manjka pa tisti zadnji korak, in to je preboj žensk na sam vrh. Stekleni strop ostaja in tega bi bilo potrebno prebiti,« poudarja mag. Barbara Žibret Kralj, partnerka v družbi Deloitte in vodja iniciative SheXO.
»Načinov za to je več, pri kvotah lahko kot pozitivno razumemo to, da bi podjetja prisilile v akcijo. Seveda pa bi si vsi želeli, da bi lahko zastopanost spolov v upravah uravnotežili z drugimi, mehkejšimi ukrepi, kot so programi za razvoj nadarjenih kadrov, fleksibilni delovni pogoji in podobno. A naša raziskava je pokazala, da so podjetja, ki imajo vzpostavljene tovrstne ukrepe, še vedno v manjšini.«
Na napredovanje ne vpliva spol kandidata
Zanimivo pa je to, da je, sodeč po odgovorih, spol najmanj pomemben dejavnik pri odločanju glede izbire novih članov uprave. Najpomembnejši dejavniki so pretekle izkušnje, perspektivnost, zastavljanje in izpolnjevanje vizije ter prejšnji delovni dosežki.
Nekatera podjetja se odločajo za programe, ki jih uvedejo za povečanje števila ženskih predstavnic na vodilnih položajih. To so fleksibilni delovni pogoji oziroma lokacija, programi za zagotavljanje nemotenega prehoda na porodniški dopust in nemotene vrnitve nazaj na delovno mesto ter programi za zagotavljanje uravnoteženosti med profesionalnim in zasebnim življenjem.
In kako je v Sloveniji?
Sodeč po rezultatih ankete je položaj žensk v poslovnem svetu Slovenije v primerjavi z ostalimi državami, zajetimi v anketo, in Nemčijo relativno dober. Slovenija namreč beleži najmanjšo razliko v plači med moškimi in ženskami. Moški na splošno zaslužijo za 2,5 odstotka več kot ženske na enakem položaju. S tem se uvrščamo na mesto celo pred Nemčijo, kjer je to razhajanje bistveno višje, 22,4-odstotno. Povprečje v Evropski uniji znaša 32 odstotkov.
V Sloveniji je boljše kot v Nemčiji
Je pa zato razlika med plačami večja na vodilnih položajih. V Sloveniji znaša 6,4 odstotka v prid moških, najmanjša razlika pa je bila zaznana v Estoniji. Ta razlika znaša le 3,8 odstotka. Tudi na tem segmentu se je Slovenija bolje odrezala kot Nemčija, kjer je razlika kar 16,6-odstotna, medtem ko je v Litvi kar 28,7-odstotna. S tem se je Slovenija uvrstila med tri najboljše države v Srednji Evropi.
Kljub temu pa je v Sloveniji na najvišjih mestih zelo malo žensk. Le 5 odstotkov žensk je na mestih predsednic uprave ali izvršnih direktoric. »Glavni razlogi, da je v upravah slovenskih podjetij manj žensk, so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna partiarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje,« menijo pri Deloitte Slovenija. Glavni razlogi, da je v upravah slovenskih podjetij manj žensk, so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna patriarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje.
Ženske se morajo bolj potruditi …
… je mnenje večine v Sloveniji, ko gre za vprašanje, kako doseči enak položaj kot moški. S tem sta se strinjali tudi več kot dve tretjini žensk, kar nas uvršča na prvo mesto med anketiranimi ženskami. Polovica anketiranih poslovnih žensk pri nas ocenjuje, da težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje. Zanimivo pa je, da se Slovenci na račun kariere niso pripravljeni odpovedati družini. Tako se je izreklo 94 odstotkov, medtem ko so Nemci v večini pripravljeni se odreči družini za uspešno kariero.
Prav tako Slovenke niso več pripravljene žrtvovati svoje kariere za podporo kariere svojih partnerjev, bi se pa v nasprotnem primeru moški bili pripravljeni v večji meri odpovedati svoji.
