Roke tipkajo na prenosniku, na zaslonu je zelena koda

Kibernetski napadi in umetna inteligenca

Zadnje tedne so imeli težave številni slovenski državni sistemi, Dars je po poročanju nasedel prevarantom, v Evropi pa so napadli hladilnike v trgovinah in spletno orodje velikih podjetij. Umetna inteligenca se pri nekaterih napadih res pojavlja, pri drugih zanjo ni dokazov. Povzemamo, kaj je znano in kaj bi morali narediti podjetniki.
Roke tipkajo na prenosniku, na zaslonu je zelena koda

Kibernetski napadi so zadnji teden oktobra in prvi teden novembra spravili v težave slovensko državno informatiko. Portal e-Kmetija je bil nekaj dni zaprt, iz sistema Domino so odnesli več tisoč uporabniških računov, geodetska uprava pa je za nekaj dni ugasnila svoje e-storitve. Podobni kibernetski napadi so se vrstili tudi v Evropi, o katerih se je pisalo tudi zato, ker se pri nekaterih omenja umetna inteligenca. Ti kibernetski napadi so bili večinoma preprosti. Napadalcem so pomagale stare ranljivosti, šibka gesla in zaupanje v zunanje ponudnike.

Kibernetski napadi v Sloveniji

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je 27. oktobra sporočila, da je zaznala varnostni incident v okolju, kjer deluje portal e-Kmetija, in dostop do njega začasno onemogočila. Trinajstega novembra sta spet začela delovati vnos vlog in zahtevkov v aplikaciji e-PRP ter oddaja dopolnitev zbirne vloge. Druge aplikacije, na primer za poročanje in zunanjo trgovino, so bile po zadnjih poročilih še zaprte. Zaradi izpada je agencija rok za prilagoditev zbirnih vlog podaljšala do 30. novembra in zagotovila, da kmetje zaradi tega ne bodo imeli pravnih posledic. Kaj je incident povzročilo, uradno ni pojasnjeno.

Urad vlade za informacijsko varnost (URSIV) je 1. novembra objavil, da je napadalec prek kompromitiranega spletnega strežnika enega od državnih organov prišel do podatkov o uporabniških računih v sistemu Domino. Šlo je za več kot 15.000 zapisov, med njimi 7.216 zgoščenih gesel, iz katerih je včasih mogoče izluščiti prvotno geslo. Do vdora je prišlo konec oktobra.

Po dosedanjih ugotovitvah so bili prizadeti računi državnih organov, ne pa računi državljanov za javne e-storitve. RTV SLO je poročal, da je strežnik deloval na 30 let stari platformi Lotus Notes, URSIV pa tehnologije ni navedel. Povezava med Dominom in e-Kmetijo ni potrjena. Nekdanji direktor URSIV Uroš Svete meni, da je možna, agencija pa jo na podlagi podatkov URSIV zavrača.

Geodetska uprava je 6. novembra zaradi varnostnega preverjanja ustavila nekatere aplikacije in e-storitve, 11. novembra pa so spet začele delovati. Izpad je posredno otežil nekatere postopke pri AJPES in na portalu SPOT, ki potrebujejo podatke geodetske uprave. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 16. novembra zaradi sumljivega prometa izklopila več spletnih mest, med njimi iskalnik registriranih fitofarmacevtskih sredstev. Da so ti dogodki med seboj povezani, ni potrjeno, pri geodetski upravi pa uradno ni potrjen niti vdor niti odtekanje podatkov.

Ozadje je bilo še bolj zaskrbljujoče. URSIV je 21. oktobra zaradi dveh kritičnih ranljivosti v programskem jeziku PHP dvignil oceno kibernetske ogroženosti na visoko. Napadalec lahko z ranljivostma na strežniku izvede svojo kodo, ne da bi se moral prijaviti, PHP pa poganja velik del spletnih strani, tudi večino tistih na WordPressu. Popravki so v različicah 8.2.35, 8.3.36, 8.4.27 in 8.5.12, za 8.1 in starejše pa rednih izdaj ni več.

Dars in nakazilo na napačen račun

Kibernetski napadi niso edina nevarnost, kar kaže domnevna prevara pri Darsu, ki je v zadnjih dneh dvignila največ prahu. Po poročanju RTV SLO, ki se sklicuje na vire Televizije Slovenija, je Dars konec oktobra prejel e-pošto, v kateri se je pošiljatelj predstavil kot avstrijski gradbinec Strabag in sporočil spremembo bančnega računa. Finančna služba naj bi nato med 2. in 6. novembrom izvedla pet plačil v skupni vrednosti okoli 2,6 milijona evrov.

Dars je dve nakazili še ustavil, treh v skupni vrednosti okoli 1,8 milijona evrov pa ne. Po istih virih so službe na Darsu finančno službo pred lažnim sporočilom pravočasno opozorile, plačila pa naj bi bila kljub temu izvedena. Dars je 2. novembra Strabagu denar nakazal tudi na pravi račun pri UniCredit Banki Slovenije.

Predsednik uprave Peter Drobež je 17. novembra za STA povedal, da so po njihovih domnevah žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Ko so zaznali nepravilnosti, so takoj obvestili pristojne organe in sprožili notranjo preiskavo, podrobnosti zaradi preiskave še ne razkrivajo. Policija vodi predkazenski postopek. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je organe pregona in Dars pozval, naj nakazila nemudoma preiščejo.

Ali bo denar mogoče dobiti nazaj, je negotovo, viri pa poročajo različno. Strokovnjak za tehnološko pravo Peter Merc ocenjuje, da bo to zelo težko, ker je denar po več dneh nakazil hitro odšel v tujino. Etični heker Milan Gabor je za RTV SLO ocenil, da tehničnega vdora verjetno ni bilo in da je zatajil nadzor. Podatki o zneskih in poteku nakazil izvirajo iz neuradnih virov, Dars pa se do okoliščin zaradi preverjanj ni opredelil.

Hladilniki in napad prek ponudnika orodij

Po poročanju CNBC so kibernetski napadi 2. novembra zadeli hladilne sisteme v trgovinah v več evropskih državah, med drugim v Belgiji in na Švedskem. Nekateri hladilniki in zamrzovalniki so se segreli, v eni trgovini do 50 stopinj Celzija, trgovci pa so morali del hrane zavreči. Švedski strokovnjak, ki ga navaja CNBC, pojasnjuje, da so krmilne enote dostopne prek interneta in imajo vgrajena servisna gesla. Proizvajalec je ranljivost popravil že avgusta, a tisoč naprav popravka ni dobilo, najstarejših pa sploh ni mogoče posodobiti. Napada za zdaj ni prevzel nihče.

Novembra so se kibernetski napadi razširili še prek ponudnika orodja za testiranje spletnih strani Optimizely. Napadalec je izkoristil ranljivost v prijavnem postopku in v kodo na straneh strank vstavil zlonameren skript. Raziskovalci poročajo o okoli 178 organizacijah, med njimi je veliko medijev in bank. Skript je lahko zajel podatke o karticah, vpisane v običajne obrazce za plačilo, in piškotke. Ponudnik pravi, da je težavo odpravil in kodo odstranil. Koliko obiskovalcev je bilo prizadetih, ni znano.

ZDA: izpadi, ki niso bili kibernetski napadi

V petek, 13. novembra, je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) ob 15.54 po vzhodnem času ustavila vse odhode letal v državi. Ustavitev je trajala nekaj več kot štiri ure. Po navedbah Al Jazeere je bilo v petek odpovedanih več kot 9.000 letov, v soboto pa še več kot 5.000. Prometni minister Sean Duffy je pojasnil, da je pogodbenik L3Harris na oddaljenem mestu med nadgradnjo zamenjeval stare bakrene kable z optičnimi in da je pri tem usmerjevalnik preplavil komunikacijski sistem kontrole letenja s približno tisoč povezovalnimi poskusi na vsakih štiri do pet sekund.

Težave so prizadele 17 od 22 regionalnih središč FAA. Ali je šlo za napako pri vgradnji ali za pokvarjeno opremo, še ni znano, preiskava pa teče. Duffy je dejal, da kibernetskega napada ne pričakujejo, predsednik FAA Bryan Bedford pa, da ni nobenega dokaza o zlonamernem ravnanju ali o vpletenosti umetne inteligence. Bela hiša je sicer sprva sklicala nujni sestanek zaradi suma na kibernetski napad.

Pred dnevi so v ZDA motnje poročali tudi pri velikih bankah, a kibernetski napadi niso potrjeni. V ponedeljek, 16. novembra, so uporabniki bank Chase, Wells Fargo, Bank of America in U.S. Bank ter plačilne aplikacije Zelle poročali o težavah s prijavo, stanji na računih in nakazili. Na spletni strani Downdetector, ki zbira prijave uporabnikov, je imela Chase okoli 4.800 prijav, kar ni preverjeno število prizadetih računov.

JPMorgan Chase je sporočil, da gre za programsko napako, ki je upočasnila nekatere transakcije in lahko vplivala tudi na druge banke, ki te transakcije prejemajo, in da dokazov o kibernetskem napadu nimajo. Bank of America je zatrdila, da so njeni sistemi delovali običajno, Capital One pa, da ni bila prizadeta. Po poročanju CBS je Downdetector v torek zgodaj zjutraj kazal običajno delovanje. Vzrok za zdaj temelji predvsem na pojasnilih JPMorgan, banke pa se na vprašanja Al Jazeere niso odzvale.

Istega dne je več kot 90 minut zatajil tudi sistem letalske družbe United Airlines in zamudil odhode. Družba je sporočila, da znakov kibernetskega napada ni, vzrok pa je za zdaj neznan.

Kibernetski napadi in umetna inteligenca

Pri dogodkih v Sloveniji, pri hladilnikih, pri Optimizelyju in pri izpadih v ZDA dokazov o uporabi umetne inteligence ni. Drugje pa je: kibernetski napadi z orodji umetne inteligence so zdaj dokumentirani tudi v uradnih opozorilih.

Ameriški FBI je 13. novembra objavil opozorilo o odprtokodnem orodju ARTEX, ki z jezikovnimi modeli samodejno izvaja več korakov vdora. Po navedbah FBI ga uporabljajo kriminalci in države najmanj od avgusta, nekateri napadalci pa so z njim od prvega ciljanja do privilegiranega dostopa prišli v manj kot treh urah. Orodje so uporabili tudi pri napadih na finančne ustanove v Južni Koreji in na Japonskem. Avtor je repozitorij umaknil, a kopije krožijo naprej.

Google je 16. novembra objavil novo poročilo svoje skupine za grožnje. Po poročanju spletnih medijev v njem prvič piše, da so napadalci z agenti umetne inteligence sami iskali ranljivosti, iz objavljenih popravkov sestavljali izkoriščevalsko kodo in jo zagnali, brez človeka pri vsakem koraku. Dokaz je en sam odkrit strežnik napadalcev.

Google dodaja, da taka orodja zaradi hitrosti puščajo sledi in jih je lažje odkriti, pričakuje pa, da se bodo preprosti samodejni kibernetski napadi pojavili v enem do treh mesecih. Britanski nacionalni center za kibernetsko varnost opozarja, da bo zlonamerna programska oprema z umetno inteligenco zelo verjetno uporabljena pri izsiljevalskem napadu na kritično infrastrukturo najpozneje do leta 2028.

Za podjetnike je pomembna ena posledica: kibernetski napadi s takimi orodji hitreje izkoristijo ranljivosti, ki so že znane, zato se čakanje na posodobitev vse bolj draži.

Kibernetski napadi in vaše podjetje

Kibernetski napadi ne zadevajo samo državnih sistemov in velikih podjetij. Če imate spletno stran ali spletno trgovino, vprašajte ponudnika gostovanja ali razvijalca, ali na strežniku teče popravljen PHP. Pri WordPressu različico najdete v meniju Orodja, Zdravje spletišča, na zavihku Podrobnosti. Enako velja za usmerjevalnike, kamere, blagajne in druge naprave v pisarni, saj je bil popravek za hladilnike na voljo mesece pred napadom. Kaj mora vsebovati spletna stran ali spletna trgovina, pišemo v vodniku Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini.

Kibernetski napadi pogosto uspejo zaradi ponavljajočih se gesel, zato naj ima vsak račun svoje geslo, kjer je mogoče, pa vklopite še dvostopenjsko preverjanje. Kdor uporablja državne sisteme, naj geslo zamenja tudi povsod drugje, kjer ga je uporabljal. Dobro je tudi preveriti, katera zunanja orodja so vgrajena v vašo spletno stran, in odstraniti tista, ki jih ne uporabljate. Pri plačilih pa naj podatke o karticah zbira ponudnik plačil v svojem zaščitenem okvirju, ne obrazec na vaši strani.

Primer Darsa kaže, da kibernetski napadi lahko potekajo tudi povsem brez vdora v sisteme. Kdor prejme sporočilo, da je dobavitelj spremenil številko računa, naj to preveri po telefonu na številko, ki jo že ima, ne na tisti iz sporočila, večja nakazila pa naj odobrita dve osebi. Po vdorih sledijo tudi prevare, ki se sklicujejo na incident, zato bodite pozorni na nenavadna sporočila. Ko kibernetski napadi zadenejo vaše podjetje, je dobro vnaprej vedeti, kdo vam obnovi podatke in koga obvestite.

Viri: gov.si, RTV SLO, CNBC, Al Jazeera, Help Net Security.

© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani