MIT Technology Review sestavil listo 35 najbolj prodornih mladih pod 35 let!

Na spisku MIT Technology Review’s se je znašlo 35 podjetnikov, ki so do svojega 35 leta navdušili bodisi kot izumitelji, ki so se osredotočili na izgradnjo novih tehnologij, bodisi kot vizionarji, ki so pokazali, kako bi lahko že obstoječe tehnologije uporabljali pametneje, humanitarci, ki se trudijo razširiti uporabo tehnologije za socialne namene, pionirji, ki so s svojim fundamentalnim delom v določeni panogi naredili neverjetne preboje in podjetniki, ki se osredotočajo na gradnjo novih tehnoloških podjetij.

Pri ocenjevanju sodelovala številna priznana imena iz akademskega in podjetniškega sveta

Vsi na spisku so bili nominirani s strani javnosti ali urednikov MIT Technology Reviewa. Tem pa so pri ocenjevanju originalnosti in vpliva samih nominirancev pomagali zunanji sodniki, med katerimi lahko omenimo številne priznane podjetnike in profesorje. James Collins, profesor biomedicinskega inžiniringa, John Daribi, profesor aeronavtike in bioinžiniringa, Hao Li, profesor računalniške znanosti in John Rogers, profesor kemije, so le nekatera sodniška imena s priznanim akademskim statusom, ki so sodelovala pri samem procesu izbire, pri tem pa je bilo vključenih tudi lepo število oseb iz sveta podjetništva.

Izpostavljamo nekaj nekaj najbolj zanimivih startupov in imen iz omenjenega seznama:

George Ban-Weiss, 33 let, “hladne” strehe

George Ban Weiss je profesor na USC, ki preučuje podnebje in stopnjo onesnaženosti v Kaliforniji. Poglobljeno se ukvarja s priporočljivo sestavo streh, ki bi morale odbijati sončno svetlobo namesto, da bi jo absorbirale.

33-letni profesor, ki bi ga lahko uvrstili med humanitarce, pojasnjuje: »Večina streh, historično gledano, je bila temnih. Tako so absorbirale sončno svetlobo in prevajale prejeto toploto v zgradbo ter nato v samo atmosfero. Zelo preprosto rešitev na tem področju tako predstavlja oblikovanje streh, ki bi odbijale sončno svetlobo namesto, da jo absorbirajo. Pri tem gre za t.i. hladne strehe, ki bi se v urbanih predelih ogrele do maksimalno dveh stopinj Celzija.«

Ko je profesor predstavil izsledke svojih dognanj na delavnicah, kjer je pokazal absorbiranje sončne toplote na primeru streh v Los Angelesu – tam namreč večina streh absorbira skoraj vso vročino s strani sonca – je v decembru 2013 mestni svet sprejel zakon, na podlagi katerega mora biti vsaka nova ali prenovljena streha, “hladna”.

»Resnično izpolnjujoče je bilo videti, da so izsledki mojih raziskav prispevali k prvemu tovrstnemu zakonu, ki je bil sprejet v našem mestu. Pri tem sem se držal Einsteinovega načela – ‘če ne moreš zadeve razložiti 6-letniku, potem je ne razumeš niti sam’. Zato sem kot poskusnega zajčka pri svoji razlagi vzel kar svojega 6-letnika,« razjasni George Ban-Weiss.

Rumi Chunara, 32 let, hitrejše informiranje o raznovrstnih epidemijah

Problem, ki ga je zaznala mlada vizionarka Rumi Chunara, sicer raziskovalka na otroški kliniki v Bostonu in na Harvardu, leži v prepoznem zaznavanju znakov, ki bi nakazovali na možen izbruh katere izmed epidemij.

Ponavadi se za epidemijo izve šele, ko okuženi posamezniki pridejo do zdravstvenih delavcev, ki nato o primerih poročajo oblastem. Slednje vse prepogosto prepozno sestavijo odloke o preventivnem ravnanju, kar lahko vodi k nenadzorovanim izbruhom raznovrstnih epidemij. Rumi Chunara meni, da bi pri zaznavanju znakov, ki lahko vodijo do epidemij svetovnih razsežnosti, zato lahko upoštevali tudi objave na družbenih omrežjih. Kot primer je navedla opažene twitter objave o izbruhu kolere na Haitiju, ki bi ob višji stopnji upoštevanja oblastem prihranile nekaj tednov časa zbiranja podatkov.

Upoštevanja objav na družbenih omrežij je nadgradila z nagrado 2 centov indijskim državljanom, ki bi izpolnili anketo o malariji. Izbor tovrstnih podatkov lahko namreč v veliki meri vodi v hitrejše diagnosticiranje in zdravljenje.

Julie Shah, 32, roboti, ki bi se bili sposobni prilagoditi človeškim potrebam

Profesorica inženiringa na univerzi MIT, 32-letna Julie Shah, se pri svojem delu osredotoča na robote, ki bi lahko postali odlični kolegi ljudem.

»V tovarnah med roboti in ljudmi običajno obstajajo fizične prepreke, pri čemer ljudje opravijo en del opravil in roboti drugega. Predstavljate pa si, da bi bili v samem procesu dela roboti lahko enakovredni partnerji ljudem, ki bi se bili sposobni prilagoditi našim potrebam in delati v timu. Taki roboti bi vsekakor prispevali k rasti naše produktivnosti, kar me pri tovrstnem raziskovanju še posebej navdušuje,« pojasnjuje 32-letna Julie Shah.

Interakcija z ljudmi namreč ne spada v tradicionalni kurikulum pri razvoju robotike. Fokus Julie Shah je osredotočanje na sisteme, ki bi bili bolj avtonomni in ki bi imeli bogatejše sposobnosti in višjo stopnjo inteligence. Na robote, ki bi lahko ustvarjali fleksibilne plane in ki bi znali razmisliti o svoji naslednji potezi. Morda pa taka inteligentno-robotska prihodnost ni tako daleč stran.

Več na: MIT Technology Rewiew