Mladi podjetnik leta 2016 je Mario Kurtović, PanOrganic!

Kmetijstvo gospodarstvo PanOrganic je z visoko oceno 4,57 prepričalo sedemčlansko komisijo izbora Mladi podjetnik leta. Laskavi naziv Mladi podjetnik leta je Zavod mladi podjetnik letos podelil že šesto leto zapored.
Mladi podjetnik leta 2016 je Mario Kurtović, PanOrganic!

Mario Kurtović in Niko Miholič iz Panorganic sta prišla do naziva Mladi podjetnik leta 2016! (Vir slike: Jernej Kokol)

Mladi podjetnik leta je Mario Kurtović, Kmetijsko gospodarstvo PanOrganic! Panorganic svojo zgodbo piše od leta 2013. Najprej so začeli s česnom, nadaljevali s fižolom, ameriškimi borovnicami in jagodami goji. Njihov inovativni produkt sta tudi živa solata in živa zelišča. Trenutno že prodajajo v Avstriji, slovensko samooskrbo solate so dvignili s 6 odstotkov na 19,2 odstotka, tudi zato, ker jo v primerjavi s konkurenti lahko zagotavljajo celo leto. Kmalu se bodo širili tudi v hrvaške trgovine, je napovedal Niko Miholič. Konec leta načrtujejo 3 milijone prometa, želijo pa si povečati rastlinjak, zgraditi eko rastlinjak in povečati nasad borovnic. Za marketing skrbijo sami, večinoma prek digitalnih medijev, veliko truda so posvetili tudi lastnim blagovnim znamkam (Česnek ipd.). Od drugih pridelovalcev se razlikujejo predvsem po tem, da skrbijo tudi za druge aspekte takšne prodaje, predvsem trženje. »Vlagamo v marketing in prodajna znanja, kar klasične kmetije ne počnejo,« je dodal Miholič. Leta 2020 si želijo postati eden največjih proizvajalcev zelenjave in sadja v srednji Evropi.

Preostali finalisti letošnjega izbora Mladi podjetnik leta so bili:

Jezikovna akademija je dobrodošla novost na trgu jezikovnih šol: tečajniki se lahko v tečaje vpišejo kadarkoli in ne več zgolj dvakrat letno, plačilo tečajev pa lahko poravnavajo prek mesečne naročnine. Razvijajo novo spletno aplikacijo, namenjeno prevajalskemu delu, s pomočjo katere bo lahko naročnik ves čas spremljal napredek dela. Ta bo na voljo še letos jeseni, obetajo pa se tudi otroški tečaji, napoveduje Matija Kovač. »Aplikacija predstavlja hibrid med splošno agencijo in spletnim posredovanjem prevodov, na tem področju čisto neposredne konkurence nimamo,« je na vprašanje žiranta odgovoril Kovač. V bodoče pričakujejo 3 milijone prometa.

Mali junaki se predstavljajo s personaliziranimi slikanicami, pri katerih naročnik določi, kako bo videti glavni junak in predstavljajo alternativo založništvu otroških knjig. Rado Daradan, soustanovitelj je povedal: »Prva finančna injekcija ob ustanovitvi Malih junakov je bila sestavljena iz študentskega kredita in osebnih prihrankov.« Ekipa je konec lanskega leta prejela investicijo v višini 50 tisoč evrov s strani bolgarskega pospeševalnika Eleven, ki jim pomaga tudi pri pripravi vstopa na tuje trge. Ena ključnih zadev je avtomatizacija proizvodnje in logistike, ki zagotavlja, da se stroški pri večjem obsegu dela ne povečujejo. S tem so si zagotovili temeljno infrastrukturo za širitev na tuje trge, pri čemer so ravno v sklepni fazi iskanja partnerjev in investitorjev. Tako za letos načrtuje vstop na nemški trg, ki bo po trenutnih ocenah zaradi velikosti trga prinesel 250-odstotno rast prihodkov. V treh letih so prodali več kot 10 tisoč knjig, primarno marketinško strategijo predstavljajo družbena omrežja in vplivne osebe, ki delujejo kot ambasadorji. »Takšne knjige predstavljajo tudi izziv za avtorje, ker niso klasične,« je še dodal Melanšek.

Devetdeset odstotkov srčno-žilnih bolezni lahko preprečimo z zdravim življenjem. To je vodilo k ideji Popolne Postave, podjetju, ki letos načrtuje milijon evrov prihodkov, in ima pred seboj jasen cilj: postati strokovnjak številka 1 za telesno preobrazbo in zdrav življenjski stil v Sloveniji. S svojim programom, ki so ga poimenovali Formula popolne postave, so pomagali že več kot 12 tisoč Slovencem. Lani so vstopili tudi na hrvaški trg, letos nameravajo vstopiti še na nemško govorečega. V ekipi je trenutno 21 ljudi. »Naš glavni fokus je trenutno na zaposlovanju in optimizaciji, jeseni pa bomo predstavili nov program. Evropejcem bomo prek Amazona začeli ponujati svoja prehranska dopolnila, ki so povsem naravna,« je povedal Matej Bešter.

Smart Ninja je šola programiranja, ki ljudi uči IT veščin. »V naslednjih letih bo na trgu primanjkovalo kar milijon IT-jevcev,« pravi Miha Fabjan, ki je skupaj z Matejem Ramuto zasnoval tečaje za vse, ki si želijo osvojiti veščine, ki jih iščejo sodobna IT podjetja. Lani so se kot prvi tovrstni ponudnik predstavili še na avstrijskem trgu. »Ta trg ima svoje posebnosti. Računamo na strateško partnerstvo. Torej že uveljavljeno večje podjetje, ki vidi sinergije v našem delu,« je razkril Fabjan. Prihodki podjetja Snit bodo po napovedih letos znašali 250 tisoč evrov. Njihov poslovni model temelji na zaračunavanju kotizacije na tečajih, IT podjetjem pa zaračunavajo tudi posredovanje kontaktov. Podjetje je sicer profitabilno že od vsega začetka, razvijajo pa tudi tečaje za podjetja ter portal za posredovanje IT delovne sile.

“Slovenci se ne znamo prodati”

Na okrogli mizi o množičnem financiranju, kjer so bili gostje Conda, Borza terjatev in Sweet Speed, so predstavniki omenjenih podjetij govorili predvsem o možnostih in prednostih takšnega financiranja.

Conda je platforma, na kateri se srečata ponudba in povpraševanje projektov ter investitorjev. Na platformi se predstavijo projekti, ki iščejo investicije. Na drugi strani pa se na platformo registrirajo investitorji, ki iščejo tovrstne projekte. Conda je v Sloveniji pionir na področju množičnega investiranja, gre pa sicer za uveljavljeno vseevropsko platformo, ki na tujih trgih dosega številne uspehe. »Največja napaka, ki jo delamo v Sloveniji, je, da precenimo vrednost svojega podjetja, včasih celo za 10-kratno vrednost,« je povedal Vladimir Milošević, direktor Conde. Skozi sito je doslej uspelo priti dvema slovenskima podjetjema, Borzi terjatev in Sweet Speed, ki imata v tem času aktivno kampanjo na omenjeni platformi.

Conda vsem posameznikom, ki imajo določen presežek finančnih sredstev, omogoča, da jih vložijo v razvoj slovenskega gospodarstva in jih hkrati plemenitijo. Ena izmed največjih prednosti pa je, da podjetniki spoznavajo večje investitorje, kar jim pomaga pri gradnji prihodnje poslovne mreže. »Ponujamo neposreden dostop do ljudi, graditi poslovno mrežo kontaktov in blagovno znamko

Osrednja nit dogodka je bila rast (Vir slike: Jernej Kokol).

Na Condi dve kampanji: Borza terjatev in Sweet Speed

Borza terjatev je prvi slovenski organizirani trg s poslovnimi terjatvami. Marko Rant, soustanovitelj in direktor podjetja: »Borza Terjatev je popolnoma avtomatizirana B2B platforma za trgovanje z odprtimi terjatvami, ki pomaga malim in srednjim podjetjem (MSP) pri izzivih z likvidnostjo zaradi dolgih plačilnih rokov njihovih strank, obenem pa ponuja inovativne priložnosti za investitorje ter velika podjetja in poslovne skupine.« Borza terjatev tako na enem mestu združuje podjetja, ki prodajajo poslovne terjatve in finančne vlagatelje. Trgovanje na borzi poteka po principu anonimnih dražb v realnem času, s čimer se za terjatve oblikujejo tržne cene in zagotovi izjemno hitro izplačilo denarja. Borzo terjatev je v tem trenutku prek Conde podprlo 55 investitorjev, trenutno so na 86 odstotkih, njihov prag je 50 tisoč evrov.

Sweet Speed je energijska čokolada, narejena iz najboljše belgijske čokolade, ki izvira iz Kostarike. Odlična kombinacija sladkega okusa čokolade z dodatkom skrivne energetske formule, ki vam bo pomagala, da boste ostali skoncentrirani in boste kos vsakodnevnim izzivom in ciljem. Sweet Speed so se odločili za Condo, ker sta avstrijski in nemški trg zanimiva za njih. Primož Cokan iz podjetja pravi, da imajo sicer trenutno še porodne krče; prag financiranja, ki ga želijo doseči, je sicer 30 tisoč evrov, v tem trenutku so zbrali 9 tisoč evrov.

»Pri večini podjetij zaznavamo, da delamo fantastične zadeve, vendar se ne znamo prodati,« je izpostavil predstavnik Conde. »Najprej se moramo potruditi in zgraditi skupnost.« Marketinške aktivnosti za projekt so zasnovane v simbiozi s portalom.

Klika: Namesto prodaje – združitev

»Pet let smo delali brez organizirane prodaje. Vsi smo delali na razvojnih projektih. Potem smo enega določili, to sem bil jaz, ki je prevzel tole. Takrat nas je bilo osem, postavili smo dolgoročno strategijo. Drug korak, ki smo ga naredili, je bila odločitev za izvoz. Imeli smo že takrat 50 odstotkov prihodkov iz tujine. Ta odločitev zahteva čas in energijo. Klika ni vzela kredita, vse smo bootstrapali,« je na predavanju o združitvi podjetij povedal Gregor Rebolj iz Klike.

Ne moreš napasti celega sveta

»Z organiziranim izvozom smo začeli leta 2010. Ne moreš napasti celega sveta. Odločiti se moraš, kje boš začel. Kaj je najbolj smiselno. Pri nas je bil to nemško govoreči trg.«

»Najeli smo agenta,« ki išče stranke prek elektronske pošte ali telefona. Organizira spoznavni sestanek. Ni pa vključen v projekt razen v primeru komplikacij, je dodal. »Svoje pomisleke glede plačila smo rešili tako: provizija je bila omejena na prihodke iz prodanih dogovorjenih produktov, časovna omejitev, določena je bila zgornja meja.«

»Sportaradar je bila druga stranka, s katero smo se srečali. Gre za globalnega ponudnika športnih podatkov. Takrat je bilo v 5 pisarnih po Evropi 300 zaposlenih, zdaj ima 1.500 zaposlenih in 30 pisarn po celem svetu,« je pojasnil in dodal, da je to slovensko podjetje lani prejelo še investicijo s strani Revolution, Marka Cubana in Michaela Jordana.

Katere so slabosti združitve podjetij? »Večja ladja potrebuje dalj časa, da se obrne. Kulturne razlike in fragmentacija med pisarnami. Otežena komunikacija. Sprememba vlog ključnih kadrov. Prehod iz solastnika v zaposlenega. Možne odločitve, s katerimi se ne strinjaš,« je izpostavil Rebolj.

»Vzpostavi dobro pogajalsko izhodišče. Jasna definicija in komunikacija namena združitve. Definicija vlog ključnih kadrov in njihovih ciljev. Dogovor glede pogojev, ki se tičejo zaposlenih. Identiteta podjetja v skupini. Glasovalne pravice, sodelovanje na skupščini. Pogoji združitve, likvidnost deležev. Vključitev ljudi s preteklimi izkušnjami v proces združitve,« je naštel pasti, ki jih po njegovem prinaša združitev.

Napaka: brez energije za podjetje, brez energije za prodajo

»Povem vam, kako bi se tega lotil prihodnjič. Če bom imel možnost. Nisem imel energije za podjetje, s tem tudi ne energije za prodajo. Nisem se angažiral. Izgubil sem precej denarja. Najel sem svetovalca. Za nekaj procentov od vsote prodaš,« je bil odločen Blaž Zupan, ki je prodal večino svojega deleža v podjetju Optiprint.

Ti svetovalci nimajo veliko znanja, zato je težko preložiti nanje odgovornost. Napišite nekaj kratkega, kaj je podjetje. Temu lahko rečemo pitch. Da vzbudiš zanimanje. V to sem se premalo angažiral. Preveč smo se ukvarjali s Slovenijo. Če rabite 20, 30 tisoč evrov, to lahko najdete tukaj. Če pa je vredno nekaj milijonov, pa je težje. Vmesnih investitorjev pa ni. Treba je iti v tujino, kjer pa pride do paradoksa. Če te ni v tujini, nisi zanimiv za tujino.«

»Podjetje se ne prodaja na tržnici, ampak ljudem, ki jih zamima. Ko se podjetje proda, to ni zaključen posel. Imam še veliko obveznosti in odgovornosti,« in dal navzočim misliti.

Ni velikih tektonskih premikov

»Vprašajte se, kaj potem. Boste spet posvojili otroka? Kaj boste? V mojem primeru so bile alternative. Pred mano ni bilo velike odločitve. Za vas pa je to pomembna odločitev. S podobnimi stvarmi se ne boste morali ukvarjati, ker boste podpisali pogodbo, ki vam bo to prepovedovala. Prodajte podjetje, ko že imate alternativo,« je svetoval.

»Od začetka nisem bil večinski lastnik. Sprva sem imel 35 odstotkov, pozneje sem delež kupil od tretjega soustanovitelja. Tako sem imel 70 odstotkov. Prevzel sem managersko vlogo, ki pa mi ni dišala. Morda mi bo čez pet let.«

»Kako je prodati podjetje, pogosto slišim,« je uvodoma povedal Blaž Zupan, ki je prodal večji del svojega deleža v podjetju Optiprint. »Odločil sem se, da podjetje dam v posvojitev.« V podjetju ni bil nikoli direktor in nikoli ni imel neke posebne glavne besede. Zadnjih deset let je namreč zaposlen na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Bil pa je večinski lastnik, ki med drugim odloča o načinu upravljanja s kapitalom in izbira oziroma določa strategijo podjetja.

»Izgubil sem energijo, kar delati s podjetjem, kot večinski lastnik sem imel pomembno vlogo. Raje sem jo vlagal drugam,« je pojasnil Zupan, ki je večkrat spregovoril o podjetju kot otroku. »Zakaj govorim kot o otroku? Ker ste živeli z njim, čustvena povezanost je močna. Ko sem se odločil, da bi prodal. Je trajalo približno eno leto, da je do tega prišlo.«

»Dobro je bit najboljši,« je v smehu povedala Kočet Hudrapova. »Sploh pri nas je to pomembno. Z razpisi moraš zmagati. Veš, da je težko dobiti razpise, a ko dobiš, je to nagrada.«

Mladi podjetniki leta na enem kupu!

Če bi imeli časovni stroj, kaj bi storili pretekli prejemniki naziva Mladi podjetnik leta? Če bi lahko delali isto zgodbo, a s trenutnim znanjem. »Šli bi čimprej v tujino. Stvari, ki so zgledale kot katastrofa, so se hitro izkazala kot najboljša priložnost,« je povedal Gregor Koprivnik in izpostavil potezo Facebook iz konca leta 2013, ko je ugasnil organski doseg, kar se je njegovi ekipi močno poznalo »Tisto, kar zgleda narobe, je na koncu lahko blagoslov

Prvi dan so imeli za 1.200 evrov prometa

»Mislim, da ena ključnih stvari, ki naju je pripeljala do zmage lani je bilo dejstvo, da sva ob ustanovitvi želela biti samo distributerja. Ni bilo zanimanja v trgovinah. Lahko bi se odločila in končala zgodbo. Rekla sem, da hočem trgovino. Prvi dan smo imeli za 1.200 evrov prometa,« je razkrila Anja Marić. To je bil razlog, zakaj sta vztrajala.

Koliko časa potrebuje novo podjetje, da lahko reče, da je uspešno, je bilo vprašanje Kristine Kočet Hudrap, ki ga je zastavila publiki. »Splošno mnenje je takšno: moraš uspeti. Ne uspeš v dveh letih, razen, če imaš srečo in predhodno znanje. Mi smo na trgu 6 let, pa še vedno je toliko stvari, ki bi jih lahko izboljšali,« je pojasnila svoje mnenje. »Definicija uspeha je trenutek, ko ustvarjaš prihodke,« je odgovoril Gregor Koprivnik in dodal, da je odvisno tudi od trga, na katerem podjetje deluje.

»Vsak si na začetku misli, da bo uspel čez eno ali dve leti. A hitro se ušteje,« je še dodal Matej Golob, ki je povezoval okroglo mizo s preteklimi zmagovalci izbora Mladi podjetnik leta. »Postavite si cilje in jim sledite. Če ga boste ujeli, je to pomoje uspeh. Želje imate različne,« je še dodala Anja Marić.

»Leta 2012 in 2013 smo 90 odstotkov ustvarjali prihodke samo iz ene dejavnosti. Potem se je to izkazalo za napako. Leta 2014 smo vedeli, da razpisov ne bo eno leto. Ni jih bilo dve leti! Kaj torej storiti? Ljudi moraš plačati. Leto dni prej smo začeli delati evropske razpise, torej nuditi dodatne storitve. Lani smo naredili bilanco, ki je bila slabša od prej, a je bila zanimiva: 30 odstotkov smo ustvarili iz razpisov. Pomembno je, da takrat, ko je slabše, ne obupate, ampak da najdete novo rešitev. Ne prenašajte straha na ekipo, motivirajte jo. Vse se da rešit. Letos pa imamo 100-odstotno rast glede na lansko leto,« je svetovala Kočet Hudrapova.

Najdite ravnovesje v življenju!

»Srečo imava, da imava otroke. Da ne delava 15 ur. Da imava družinsko življenje. Moraš se odpovedati številnim stvarem. Danes je družina in posel,« je povedal Alen Marić. »Moj največji izziv je ustvariti ravnovesje v življenju,« je zaupala Fleišerjeva. »Razmišljati moramo o ravnovesju. Rada sem mama, žena in podjetnica. Ampak kako to razporedit? Ko delaš, moja produktivnost pada. Delaš nekaj, ampak ali narediš to optimalno? Podjetniki imajo to prednost, da lahko v primeru neproduktivnosti zapustiš pisarno. Jaz tako naredim, da si razporedim čas. Meni to prija zdaj, ker sem še z eno nogo na porodniški. Ko gre otrok spat, je moj izziv, da čim več naredim v tistem času. Zato mi ravnovesje predstavlja velik izziv.«

Na sliki Aljoša Domijan iz EnaA, ki je spregovoril o trendih prihodnosti. Ste pripravljeni nanje? (Vir slike: Zavod mladi podjetnik)

»Če bi zdaj začenjal na novo, bi takoj začel z mednarodno zgodbo. Danes Ličila.si delajo v Sloveniji samo 30 odstotkov prihodkov,« pojasnjuje Gregor Koprivnik, ki je leta 2012 skupaj z Majo Švener prejel naziv Mladi podjetnik leta. »Če delate nišno zadevo, se takoj lotite tujine. Predpogoj je, da je ozka niša. Tega ne morete najti v Sloveniji.« In nadaljuje, da naredite geo arbitražo: »Kupujte na Kitajskem, prodajajte v ZDA in živite v Evropi, v našem primeru v Sloveniji, ker je najbolj varna

Učenje je večji del podjetništva

»Šesto leto smo na trgu. Prvih pet let smo se samo učili,« je navzočim povedala Kristina Kočet Hudrap, prejemnica naziva Mlada podjetnica leta 2013. Specializirali so se za razpise, a te ta specializacija lahko tudi stane, je dodala. »Ko rasteš, vedno rabiš denar. Vsem se to dogaja, velikim in malim. To je normalno.«

Kocke se lažje zgradijo, če …

»Če si zaljubljen v svoj posel, misliš nanj tudi ponoči… S tako ljubeznijo lahko zdržiš tudi čez manj prijetne stvari. Če nisi zaljubljen, boš hitreje obupal,« je bila jasna Jana Fleišer, Mlada podjetnica leta 2014. »Delo z ljudmi, s katerimi deliš enako vizijo, je pomembno. Pred kratkim sem se delno sprijaznila, da nikoli ne bom imela ekipe, ki bo popolnoma navdušena nad delom. Naša ekipa šteje 30 ljudi, večinoma so ženske. Če imaš ljudi, ki verjamejo v zgodbo, vate, potem se kocke lažje zgradijo. Ne zidaš sam

»Mislim, da je glavno sporočilo tistih, ki gredo na to pot – garanje. Ne talent, verjeti moraš v idejo. Priti morate na točko, ko lahko predaš svojo odgovornost in lahko uživaš v uspehu. Ne bojte se napak. Najina pot je videti brez napak. Vedno so napake. Samo z napakami lahko vidiš, kaj moraš narediti drugače. Moraš pa biti pozitivno naravnan,« je publiki svetovala Anja Marić, ki je lani skupaj z možem Alenom prejela naziv Mlada podjetnika leta 2015.

Prihodnost, ki bo spremenila naš pogled, je zelo blizu

»Dve leti nazaj sem se začel povezovati s startupi. Menim, da sta tu dve vrsti podjetij. Na eni strani uspešna podjetja, ki bodo svoj poslovni model dokazala na trgu, na drugi pa startupi. Mene bolj zanimajo slednji, čeprav nočem prvih podcenjevati. Razlika med njima pa je skalabilnost. Če imate idejo, ki vas bo pripeljala do milijona ali več na leto, naredite to. Ljudje bomo potrebovali veliko storitev, iskali bomo boljše rešitve,« je bil direkten Aljoša Domijan iz EnaA.

Spregovoril je tudi o prihodnosti, zlasti o električnih avtomobilih. Spomnil je na Hrvata Mata Rimca, ki je pred leti komaj našel nekoga, da mu je dal 50 tisoč evrov, ki so mu zagotovili obstanek. »Danes, po uspehu Tesle, vidite, da evropske države sprejemajo zakonodajo, kdaj bodo na njihovih trgih možne registracije izključno električnih avtomobilov. Nizozemska čez približno 10 let. EU je sprejela direktivo, da po letu 2050 na naših cestah ne bo smel voziti drug avto kot električni.«

Razumeti morate trende, ki prihajajo. Nov trend se kaže v bančništvu, tudi na trgu pametih telefonov. Na primer Siri, ki je primer umetne inteligence, ki jo imajo tudi Windows 10. »Če boste želeli uspeti s programsko opremo, bo moral vmesnik vključevati umetno inteligenco,« je prepričan Domijan.

»Navidezna resničnost me zanima, investiral sem v eno takšno podjetje iz Londona. Ker se že več časa ukvarjam s trgovino, me zanima implementacija. Mislili smo, da bo prva zgodba povezana z nakupi, nato pa ugotovili, da je prihodnost v igrah. Prihodnost je tu: bo pa potrebno več varnosti.» Resničnost, ki jo živimo danes, je še najmanj resnična od vseh. Na vas je, da jih realizirate. Da postanete del tega, je še dodal.

Nov trend se kaže v bančništvu, tudi na trgu pametih telefonov. Na primer Siri, ki je primer umetne inteligence, ki jo imajo tudi Windows 10. »Če boste želeli uspeti s programsko opremo, bo moral vmesnik vključevati umetno inteligenco,« je prepričan Domijan.

»Navidezna resničnost me zanima, investiral sem v eno takšno podjetje iz Londona. Ker se že več časa ukvarjam s trgovino, me zanima implementacija. Mislili smo, da bo prva zgodba povezana z nakupi, nato pa ugotovili, da je prihodnost v igrah. Prihodnost je tu: bo pa potrebno več varnosti

Resničnost, ki jo živimo danes, je še najmanj resnična od vseh. Na vas je, da jih realizirate. Da postanete del tega, je še dodal. Kaj pa strojna oprema in prihodnost? Ta škatlica (pokaže na pametni telefon) bo še manjša, o nas bo vedela vse. Vključevala bo umetno inteligenco, poznala bo naše psihofizično stanje.

Kako smo ustvarili 2,6 milijona evrov prihodkov?

Chipolo je v drugem letu poslovanja ustvaril kar 2,6 milijona evrov prihodkov, je razkril Tadej Jevševar iz Chipola. »Pri nas je bil ključen Kickstarter. Tam je bil ZDA še v povojih, čeprav je bil že nekaj čas na voljo. Veliko smo delali, živimo za produkt in podjetje,« je razkril njihov recept za uspeh. Povezali pa so se tudi z Dewesoftom, ki jim je pomagal s prostori in nasveti.

»Povezovanje zelo šteje,« sta poudarila oba. »Chipolo ima določena znanja, ki jih mi nimamo,« je povedal Knez, ki se je spomnil začetka njihovega sodelovanja. To je segalo v čas po uspešni kampanji na Kickstarterju. Delali so na razvoju strojne opreme, spominja se, da so med drugim tuid popravljali napake za Kitajci, ki svojega dela niso zadostno opravili.

Nagrajevali bi, a kako?

»Pred leti bi vam preprosto povedal, kako nagrajevati. Danes, ko imamo po svetu več kot 100 sodelavcev, imam samo eno teorijo. Ko podjetje pride iz stopnje mladostništva in vstopi v stopnjo go-go, ko doseže lepe prihodke, ekipa pa raste, je nujno prestrukturiranje podjetja. To vpliva na način motivacije in dela z ljudmi,« je o načinu nagrajevanja povedal dr. Jure Knez iz podjetja Dewesoft, eden od govorcev na dogodku.

Ko je podjetje raslo, so ugotovili, da potrebujejo pravilnike, oddelke, na njihovem čelu pa vodje, z jasnimi cilji in dobro komunikacijo med oddelki. V Dewesoftu so naredili svoje formule, prek katerih nagrajujejo svoje delavce. »Več kot zaslužimo, več bo nagrad. Nagrajevanje pa je pogojeno z uspešnostjo. Če nam bo šlo slabo, bodo temu primerno tudi nižji fiksni stroški,« je dodal. Vsak njihov sodelavec ima vpogled v poslovanje podjetja.

Knez je poudaril, da je motivacija težja, ko gre podjetju dobro. Ko je še v fazi startupa, je motivacijo zlahka doseči. »Zagovarjam teorijo ničel. Ko zaslužite pet evrov, peljete prijatelje na pivo, ko zaslužite 50, peljete svojo izbranko na večerjo, ko 500, kupite računalnik, ko zaslužite 5 tisoč lahko ustvarite podjetje, s 50 tisoč evri si lahko kupite kakšen dober avto. Pri 500 tisoč evrih pa osnovne življenjske dobrine, kot je hiša,« je pojasnil teorijo. Pri zneskih, ki so višji, se poveča verjetnost, da »začnete delati neumnosti. To ni več kakovost življenja, ki si jo želite. Pred 20 leti mi je prijatelj dejal, da človek v povprečnem in normalnem življenju potrebuje 700 tisoč evrov.«

Dewesoft svojim delavcem nudi tudi možnost nakupa in prodaje deleža znotraj podjetja. »Deleži se kupujejo in prodajajo po knjigovodski vrednosti iz nagrad,« danes je tako 27 odstotkov deleža v lasti zaposlenih. V kolikor zaposleni zapusti podjetje, mora delež prodati nazaj.

Dogodek Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! je podprlo kar nekaj organizacij, med njimi tudi NLB in Spirit Slovenija. Kot je poudaril Gregor Sakovič iz NLB-ja, gre banka tudi v smeri podpore podjetniškemu svetu.

Osrednja nit tradicionalnega dogodka, ki bo znova odlična priložnost za pridobivanje novih idej, znanj in poznanstev, je bila rast. Osredotočili se bomo na motiviranje in nagrajevanje zaposlenih, obvladovanje hitre rasti, financiranje podjetja, priprava na prodajo in prodaja podjetja, ugotovitve mladih podjetnikov v času rasti in kakšen je njihov pogled v prihodnost.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Mladi podjetnik leta 2023 je Seudin Softić iz podjetja Autotech!

Mladi podjetnik leta 2023 je Seudin Softić iz podjetja Autotech!

Na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! je potekal finalni izbor Mladi podjetnik leta 2023. Pet finalistov je predstavilo svoje zgodbe in se potegovalo za naziv Mladi podjetnik leta, ob tem pa smo lahko poslušali tudi panelno razpravo na temo podjetništva z zanimivimi gosti. Preberite več >>

Finalisti MP leta 2023 – Izdelki Clariteca za čistejšo kožo

Finalisti MP leta 2023 – Izdelki Clariteca za čistejšo kožo

»Izbor Mladi podjetnik leta spremljam že leta in sem si od nekdaj želela sodelovati pri tem projektu,« nam je zaupala Petja Škufca, ki stoji za podjetjem Clariteca in je ena izmed petih kandidatov, uvrščenih v finale. Preberite več >>

Finalisti MP leta 2023 – Deltahub lajša bolečine v zapestju

Finalisti MP leta 2023 – Deltahub lajša bolečine v zapestju

Predstavljamo še enega izmed finalistov izbora Mladi podjetnik leta 2023, ki se nam bodo pridružili na osrednjem dogodku v petek, 24. novembra. Tokrat beseda teče o podjetju Deltahub. Preberite več >>

Finalisti MP leta 2023 – Autotech stremi k pametnim tovarnam

Finalisti MP leta 2023 – Autotech stremi k pametnim tovarnam

»Podati se v podjetniške vode ni zgolj samo ideja, ampak se za njo skriva tudi vizija, realizacija, analiza, kakovost končnega izdelka in pa seveda povratna informacija končnih kupcev,« sporočajo iz podjetja Autotech d.o.o., ki deluje na področju avtomatizacije in robotike. Preberite več >>

Finalisti MP leta 2023 – z Wise Up do boljših ocen na maturi

Finalisti MP leta 2023 – z Wise Up do boljših ocen na maturi

»Želimo si kompetentne družbe, ki bo dohajala hiter razvoj, za to pa so najbolj pomembni posamezniki, mladi, ki prihajajo na trg dela,« nam je svoje poslanstvo opisal Luka Vončina iz Wise Up d.o.o.. Preberite več >>

Finalisti MP leta 2023 – SaleSqueze poenostavlja prodajo

Finalisti MP leta 2023 – SaleSqueze poenostavlja prodajo

Mladi podjetnik Leon Panjtar iz podjetja SaleSqueze d.o.o. je eden izmed petih finalistov, ki je uspel prepričati komisijo in tako nadaljuje boj za naziv Mladi podjetnik leta 2023. Preberite več >>

Kdo so finalisti izbora Mladi podjetnik leta 2023?

Kdo so finalisti izbora Mladi podjetnik leta 2023?

Strokovna komisija je izbrala 5 podjetnikov oziroma podjetniških ekip, ki se bodo v petek, 24. novembra, v okviru brezplačnega dogodka Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! udeležili finalnega dela izbora Mladi podjetnik leta 2023. Preberite več >>

Nasvet Roka Stariča za uspeh: “Vztrajnost, nasmeh in dober marketing”

Nasvet Roka Stariča za uspeh: “Vztrajnost, nasmeh in dober marketing”

Pogovarjali smo se z Rokom Staričem, prejemnikom laskavega naziva Mladi podjetnik leta 2018. Govorili smo o njegovi zmagi, napredku v zadnjih petih letih in njegovih trenutnih aktualnih podjetniških podvigih. Preberite več >>

Za rast in razvoj: v Tiko Pro so uvedli sistem solastništva zaposlenih

Za rast in razvoj: v Tiko Pro so uvedli sistem solastništva zaposlenih

Podjetje Tiko Pro, specializirano za pomoč podjetjem pri pridobivanju sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, je konec minulega leta uvedlo inovativen sistem solastništva zaposlenih. Ta korak sledi podobnemu modelu, ki ga je nedavno na HardwareSTART meetupu predstavil soustanovitelj in direktor podjetja Dewesoft Jure Knez.  Preberite več >>

Anja Marić: »Na začetku moraš biti zadovoljen z vsako majhno zmago.«

Anja Marić: »Na začetku moraš biti zadovoljen z vsako majhno zmago.«

Podjetje Woodway je svojo zgodbo o uspehu začelo pisati leta 2013. Zaradi zelo dobre prodaje lesenih ročnih ur, očal, etuijev in drugih modnih dodatkov priznanih proizvajalcev je kmalu prišlo do odprtja šestih fizičnih trgovin po vsej Sloveniji. Kaj se s startupom dogaja v zadnjem času? Preberite več >>

Oznake:

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje