Na letalu mu s 3D očali ni več dolgčas

Njun izdelek Viarbox, ki nosi oznako Made in Slovenia, se je razvijal šest mesecev. Da je bil razvoj nekoliko daljši, so vplivale tudi službene obveznosti. V pomoč jima je bil tudi Žiga Berce, ki je Jerneja navdušil nad tovrstnimi očali, skupaj pa sta sodelovala že pri Cofinderju. Zdaj je tudi Žiga del ekipe, ki bo nadaljevala z razvojem vsebin pri tem projektu.

Viarbox, nekakšen dodatek k pametnim telefonom, se po besedah Jerneja najbolje uporablja v kombinaciji z iPhone 6, Nexus 5, Galaxy S4 in S3, HTC M8 in ostalimi telefoni, podobne velikosti, najmanjša velikost pa je za iPhone 5. »Zelo zanimivo je to,« pravi, »da tudi, ko je nastal Oculus, je nastal tako, da so razstavili Samsung Note, nato pa so uporabili malo boljše senzorje in potem vse skupaj sestavili nazaj.«

Telefon ima že vse v sebi

Mnogi namreč ne vedo, da imajo v telefonu vse senzorje, ki jih potrebujejo za res dobro stereoskopijo in 360-stopinjsko obračanje glave. »Imaš žiroskop, pospeškomer, tudi kompas,« kar omogoča dobro pozicioniranje v prostoru. Potrebuješ še enkrat, to pa je ravno tisto, kar ima Oculus, le da ima bolj izpopolnjen sistem.

Dve uri na letalu kot v kinu

»Pogosto letim v Turčijo. Na letalu me večkrat zmoti, da nimajo dobrega entertainment sistema, zato let preživim kar na telefonu. A je presvetlo, poleg tega je veliko ljudi okoli tebe in je zelo moteče,« zato je dobil idejo, da bi lahko naredil nekaj, da bo lahko dve uri na letalu preskrbljen in si vmes ogledal dober film ali pa se prestavil v popolnoma drug svet, na primer v tempelj na Japonskem in tam meditiral. »Zdaj imaš tudi aplikacije, ki ti omogočajo podobne občutke, kot bi bil v kinu in gledal film.«

Z očali nisi več opazovalec, poudarja Jernej Mirt (Vir slike: Viarbox).

»Ne upam si gledati grozljivk«

Kakšni pa so odzivi ljudi? »Ja, malo čudno je videti. Ko jih poskusiš, se res vživiš. Počutiš se, kot bi bil tam. Grozljivk si na očalih ne bi upal gledat, prav tako ne igram horror iger, ker se preveč vživim, saj je ta svet tako realističen.« Ravno to, da se uporabnik tako vživi v samo dogajanje, je prednost teh očal. Nisi več opazovalec, dodaja Jernej.

Produkta sicer še nista intenzivneje predstavljala okolici, jih je pa Jernej ponudil v uporabo svojim sodelavcev v službi. Demo aplikacijo za vlak smrti so nekateri preizkusili. Prijatelj, ki si je nadel očala, je bil nadvse smešen. »Kar nagonsko je dajal roke naprej, postavil jih je tako, kot bi bila tam ograja. Pa je ni bilo, seveda. Sklanjal se je in podobno. Res je bil smešen,« se v smehu spominja.

»Jaz sem trenutno še čisto normalen«

So lahko negativne posledice večurne uporabe, na primer 10-urne uporabe očal? Kot pravi Jernej, že sama baterija telefona ne bi zdržala, dodaja pa, da gre za področje, ki še ni bilo dovolj raziskano. »Če igraš neko igrico pol ure, ker nekoga čakaš, ali pa doma, da se malce sprostiš, ni nobenih posledic. Na daljši rok pa posledic še ni nihče raziskoval. Težko rečem karkoli, jaz sem trenutno še čisto normalen,« pove v smehu.

Premalo dodelan za Kickstarter

Za Viarbox je malo manjkalo in bi pristal na Kickstarterju. A nato sta se odločila, da izdelek ni povsem primeren. »Tam moraš imeti vendarle malo bolj dodelan produkt. Je pa super za testiranje trga, ampak sva to že naredila. Da pa bi šla na Kickstarter samo zato, da bi pobrala nekaj denarja, pa se nama ni zdelo smiselno. Bolje, da ga greva dejansko prodajat, pa vidiva, kako in kaj,« zato je ideja o Kickstarterju vsaj za nekaj časa na stranskem tiru.

Za predstavitev na Kickstarterju bi morali še malce nadgraditi produkt, meni Jernej (Vir slike: Viarbox).

Če bi šla predstavit Viarbox na Kickstarter, bi morala izumit nekaj novega, nekaj, kar bi uporabniki ob pogledu nanj naredili »waw«. A če želiš pokazati nekaj novega, se stroški precej povečajo. »Želela sva narediti produkt, ki bo dostopen vsem, zato ga ponujava po tako nizki ceni. Če bi želela vlivanje iz plastike, bi morala narediti plastičen kolut, ki pa stane nekaj tisoč evrov. Nesmiselno se nama je zdelo, da bi šla takoj v proizvodnjo high tech očal. Na začetku se ne splača,« poudarja.

Čeprav se nekaj startupov ukvarja s tem področjem, pa pravi, da se marsikateri ukvarja z napačno stvarjo. S stvarmi, ki jih sploh ne morejo prodati. »Preveč se ukvarjajo z vsebino, medtem ko distribucija samih očal sploh še ni dovolj velika, da bi lahko dosegla ljudi. Tudi če narediš res dobro vsebino, tega ne boš mogel nikomur pokazati, ker recimo Oculusa ali Viarboxa še nima doma. V tem primeru ti tudi dober content ne pomaga nič.«

Waw faza na trgu

Trg je zdaj v fazi, kot je bil leto in pol po tem, ko je Apple predstavil prvega iPhona. »Vsi govorijo ´waw˙, kako je to dobro, ampak nihče še ne ve natančno, kaj bo iz tega. Da konkurenca obstaja, se nama zdi dobro, ker ti s tem pokaže, da nekaj je na tem, poleg tega ti pa ni treba vsega tvegati.«

Naslednji mesec gresta z lokalnim proizvajalcem, ki dela njuna očala, na sejem. Tam bo proizvajalec predstavil njun izdelek kot del njihovega dela: »Naredili bomo 3D predstavitev njihove delavnice, saj delavnice ne moreš vzeti s seboj, lahko pa jo z virtualno resničnostjo predstaviš človeku. Ta se z uporabo le-te počuti, kot da je sredi delavnice.«

Povečala bosta ekipo

Zdaj iščeta lokalne distributerje, po prvi proizvodnji seriji pa bosta naredila še kakšno nadgradnjo produkta, večji fokus bosta zdaj posvetila oblikovanju vsebine. Razmišljata tudi o povečanju ekipe, zato spremljajte Viarbox.