Predstavitev finalistov Najpodjetniška ideja 2014: 1. del
Najpodjetniška ideja 2014 (Fotografija: arhiv Ponika)
Med 10 finalistov so se izmed kar 56 perspektivnih idej na 11. izbor za Najpodjetniško idejo uvrstili: Pametni monitor za kirurge Adora, mobilna aplikacija za čebelarje Beezinga, Kinestica – BiMeo, Ponika, Archimago arhitekturno projektiranje, ATech elektronika, Enolyse, Strešniki Jezeršek, Gem motors in Marg inženiring.
Predstavljamo prve tri finaliste: medicinsko- rehabilitacijsko osredotočeno Kinestico – BiMeo, akvaponsko Poniko in vinski Enolyse.
Kinestica – Bimeo
Možganska kap, po statistični plati gledano, vsako leto prizadene kar 15 milijonov ljudi po vsem svetu. Od 10 milijonov, ki slednjo preživi, pa večina potrebuje intenzivno rehabilitacijo, pri kateri je lahko v veliko pomoč medicinsko-rehabilitacijski pripomoček BiMeo.
BiMeo prek senzorjev, ki so nameščeni na roke uporabnika oz. uporabnice in vodenih gibov omogoča intenzivno vadbo in nepristransko opazovanje stanja pacienta po možganski kapi. Sama rehabilitacija naj bi potekala prek igranja iger, pri čemer so na poškodovano roko nameščeni trije senzorji – na nadlahti, podlahti in v dlaneh pacienta.
Pod inovacijo pripomočka se podpisuje petčlanska ekipa diplomantov in doktorjev Fakultete za elektrotehniko, bolj specifično inženirjev robotike, pri čemer jim je bil v samem procesu razvoja v veliko pomoč tudi Laboratorij za robotiko.
»Glavni motiv, zaradi katerega smo se odločil za podjetniško pot, je uporaba vrhunskega znanja za ustvarjanje novih tehnologij, ki izboljšujejo kvaliteto življenja ljudi. Morda to zveni nekoliko klišejsko, a mnogokrat smo bili priča odličnim rešitvam, ki so iz različnih razlogov, predvsem pa zato, ker ni bilo volje in energije za naslednji korak, pristale na policah ropotarnic in sedaj ne koristijo nikomur,« nam pove Aleš Hribar.
Ponika
Ponika d.o.o. predstavlja prvo akvaponsko podjetje v Sloveniji! Izraz akvaponika (aquaponics) pomeni hkratno gojenje rib in rastlin. Gre za krožni sistem, ki sledi naravni simbiozi: voda kroži od rib do bakterij, do korenin rastlin in nato nazaj do rib.
Podjetje Ponika iz Šmarjeških Toplic sestavlja učinkovita tričlanska ekipa dveh agronomov: Mateja Leskovca in dr. Vesne Miličić ter komunikologinje dr. Maje Turnšek Hančič.
Na evropsko tekmovanje inovativnih trajnostnih idej v kmetijstvu, NO-BLE Ideas, ki je konec marca potekalo v Bolgariji, so se prijavili z idejo združevanja akvaponske tehnologije z industrijo z odpadno toploto in zasedli drugo mesto.
Pri tem gre za samo-očiščevalno ribogojnico, saj za vzrejo rib v konceptu akvaponike niso potrebne reke, potoki ali jezera. Vodo se namreč pridobiva predvsem z zbiranjem deževnice. Akvaponika je več kot primerna tudi za sušna področja, saj po izsledkih raznovrstnih raziskav več kot 70% svetovne porabe vode porabi agronomija, pri čemer akvaponika v primerjavi s klasičnimi načini pridelave porabi do 90% manj vode.
Enolyse
Enolyse se ponaša z visokotehnološko rešitvijo – sistemom za nadzor fermentacije mošta. Nedavno je v Enolyse investiral bolgarski sklad semenskega kapitala Launchub, to pa je bil že drugi večji uspeh ekipe, ki je pred kratkim postala ponosna prejemnica Rektorjeve nagrade za inovacijo.
»Našo rešitev nameravamo prodajati globalno, saj je slovenski trg za nas premajhen. Po podatkih iz mednarodnega statističnega urada je na svetu skupaj registriranih več kot 3 milijone vinarjev. Proizvajalci vina so po podatkih nacionalnih enoloških inštitutov segmentirani v različne velikostne razrede, glede na letno količino pridelanega vina. Sami ocenjujemo, da so za nas potencialne stranke iz segmentov majhni, srednji in veliki vinarji, ki v številu predstavljajo kar 60 odstotkov vseh proizvajalcev. To so predvsem družinski vinarji, ki jim proizvodnja vina predstavlja osnovni vir zaslužka in manjše zadruge. Takšni pridelovalci letno pridelajo med 20 in 800 tisoč litri vina,« izvemo statistične detajle s strani ekipe.
Ustanovni člani startupa Enolyse se sicer poznajo že vrsto let. Primož Zajec, Jaka Ogorevc in Martin Blazinšek so skupaj delili že šolske klopi, saj so vsi obiskovali isto srednjo šolo, kjer so se imeli možnost bolje spoznati. Kasneje so se vpisali tudi na isto fakulteto in postali cimri, predvsem pa zelo dobri prijatelji.
