Osebna odgovornost za dolgove izbrisanih podjetij (Vir: Pixabay.com)
Evropsko sodišče za človekove pravice je obravnavalo zadevo Lekić proti Republiki Sloveniji, o kateri je že leta 2007 odločalo Ustavno sodišče Slovenije. Zadeva se nanaša na Zakon o finančnem poslovanju podjetji (ZFPPod), predvsem na del o izbrisu podjetij iz sodnega registra brez predhodne likvidacije. Nanaša se tudi na s tem povezano odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe.
Pritožnik g. Lekić je v pritožbi na ESČP zatrjeval kršitev 1. člena 1. Protokola EKČP, ki varuje zasebno premoženje. Ob tem je zatrjeval tudi kršitev 6. člena EKČP, ki varuje pravico do poštenega sojenja in kršitev 13. člena EKČP, ki varuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva. G. Lekić je v pritožbi očital, da je Slovenija kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj je moral osebno odgovarjati za dolgove izbrisane družbe.
G. Lekić je bil delničar v družbi, ki je bila zaradi izredno slabega poslovanja in obsežnih dolgov sodno likvidirana in izbrisana iz sodnega registra. V vmesnem času je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki družbenikom izbrisanega podjetja nalaga osebno odgovornost za dolgove izbrisane družbe. G. Lekić je v pritožbi zatrdil, da mu je bila s tem kršena pravica do mirnega uživanja zasebnega premoženja, ob tem pa tudi kršitev pravice do pravnega sredstva in poštenega sojenja.
Sodišče je ugotovilo, da do kršitve ni prišlo, saj je država upravičeno posegla v tranzicijsko zakonodajo glede poslovanja podjetij. Omenjena zakonodaja je bila sprejeta v času, ko bi g. Lekić lahko predvideval izid izbrisa podjetja in posledice. Četudi je šlo za hud poseg v premoženje v višini 30 tisoč evrov, je bilo tak ukrep moč pričakovati.
ESČP je ugotovilo tudi to, da je bila konkretna zakonodaja v močnem javnem interesu in ne z namenom škodovanja podjetjem. Zakonodajni ukrep Slovenije je zato upravičen in prestane test sorazmernosti.
Čeprav se sodba nanaša na g. Lekića, predstavlja močan precedens za celotno Slovenijo. ESČP je ugotovilo, da je spremenjena zakonodaja v skladu z EKČP, konkreten ukrep pa v danem časovnem obdobju ni predstavljal zatrjevanih kršitev členov EKČP. Predmetna sodba bo postala pravnomočna v treh mesecih od datuma sodbe (14. februar 2017), če nobena izmed strank ne bo vložila pritožbe.
