Pogovor z Andražem Žurmanom: “Uspeh je tudi to, da znaš opustiti in začeti znova”
Andraž Žurman na enem od dogodkov SBC Mladi. Foto: Barbara Reya
Poleg uspešne poslovne poti je Andraž aktiven tudi na drugih področjih – trenutno vodi sekcijo SBC Mladi, za katero pravi, da je prava odskočna deska za mlade, ki si želijo rasti kot podjetniki. Po 4. decembru 2024 bo predsedstvo po dobrem letu vodenja sekcije predal nasledniku, saj LabCore kot podjetje prehaja med polnopravne člane SBC.
Andraž je tudi član komisije izbora Mladi podjetnik leta, kjer pomaga prepoznati najbolj obetavne podjetniške zgodbe in jih podpreti pri njihovem razvoju. Kot pravi, je izbor pomemben ne le za posameznike, temveč tudi za krepitev podjetniške skupnosti v Sloveniji.
Njegova podjetniška pot je sicer prepletena z vrednotami, ki jih je izoblikoval v času, ko je kot vrhunski športnik treniral in tekmoval v vaterpolu. Bil je kapetan reprezentance, večkratni državni in pokalni prvak ter predsednik kluba, kjer je z vztrajnostjo in trdim delom število mladih članov povečal za kar sedemkrat. Prav športna disciplina in vztrajnost mu še danes pomagata premagovati poslovne izzive.
Z njim smo se pogovarjali o njegovih pogledih na uspeh, vizijo za prihodnost delovanja in razvoja podjetja LabCore in nasvetih za mlade, ki šele vstopajo v svet podjetništva.
LabCore ni vaša prva podjetniška zgodba. Kaj vse ste preizkusili? So bili vsi poskusi resno podjetništvo ali bolj v smislu “tipanja”, kje bi se tudi vi našli?
Ne bi mogel reči, da h kateremu projektu nisem pristopil resno. Pravzaprav se ničesar ne lotevam polovičarsko. Mislim, da sem se tega naučil skozi šport. Če že nečemu namenjaš čas, se je smiselno potruditi, kolikor se da in biti najboljši. Tako najhitreje napreduješ. Nekateri potrebujejo manj časa in naredijo manj napak, nekateri potrebujemo več časa in naredimo več “napak”. Niso pa to napake, ampak so na koncu dneva izkušnje, ki ti na dolgi rok dajo ogromno. Kljub vsemu pa menim, da še nisem resen podjetnik. Mislim, da sem že v nekem drugem intervjuju poudaril, da bom resen podjetnik, ko bo podjetje ustvarjalo 50 milijonov prihodkov letno, in to vsaj 5 let. Tako da nas čaka še nekaj dela, da to dosežemo.
LabCore ste ustanovili s precej visokimi začetnimi vložki, skupaj s soprogo. Kako ste ohranili zaupanje in motivacijo v začetnih težjih obdobjih, ko je epidemija ustavila pridobivanje partnerjev iz farmacevtske industrije?
Če se znajdeš v težkem obdobju, ne moreš ničesar spremeniti, če na to gledaš negativno. Pravzaprav to situacijo samo poslabša in privabi še slabšo energijo. Tako da tudi če je stanje zelo slabo, poskušam nanj gledati pozitivno. Seveda to ni vedno enostavno, ampak tak recept meni ustreza. Je pa treba tudi znati odnehati in kdaj popustiti. Vsekakor vsak projekt ne more biti uspešen. Uspeh je tudi to, da znaš opustiti in zakorakati naprej proti novim izzivom.
Uspeh je tudi to, da znaš opustiti in zakorakati naprej proti novim izzivom.
V podjetništvo ste prešli iz vrhunskega športa. Katera načela iz športa so vam pomagala v poslovnem svetu?
Težko rečem, da sem bil vrhunski športnik, sem pa verjetno imel dobre pogoje, da bi bil. Res je, šport mi je dal ogromno. Res ogromno. Disciplina, red, vztrajnost, pozitivno razmišljanje in spoznanje, da če si nekaj res močno želiš ter za to delaš, boš to tudi dosegel. Šport je super. Slovenci smo res super športniki. Ponosen sem, da sem Slovenec in da imam možnost navijati za tako odlične športnike – so najboljši promotorji naše države.
Kaj bi spremenili, če bi lahko začeli svojo podjetniško pot znova?
Ničesar.
Kaj menite, da je ključna prednost LabCore v primerjavi z drugimi podjetji v vaši industriji?
Razvijamo lastno zdravilo in vse kaže, da pri tem dobro napredujemo. Poleg Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo se nam je pri razvoju pridružila še Biotehnološka fakulteta, s katero bomo opravljali teste na C. elegans (majhni črvički), ki so eden od uveljavljenih modelov za raziskave na področju zdravstva. Nerad uporabljam besede “konkurenca” ali besedne zveze “prednost pred drugimi”. LabCore ne tekmuje z nikomer. Poskušamo biti najboljši, kot znamo biti, in se istočasno povezovati z isto mislečimi podjetji.
Pri vodenju stavite na poštenost, enakopravnost in mentorstvo. Kako se te vrednote odražajo v vsakdanjem delu vaše ekipe? Kako vzdržujete visoko raven motivacije in zadovoljstva med zaposlenimi? Kaj so po vašem mnenju ključni dejavniki uspeha za dobro organizacijsko kulturo?
Težko rečem za vse zaposlene, da so zadovoljni in motivirani. No, upam, da so. (nasmeh) Trenutno smo precej majhna skupina, okoli 25 sodelavcev, tako da imamo zaenkrat lahko zelo osebne in odprte odnose. Transparentnost je ključnega pomena.
Pri organizaciji menim, da je potrebno ljudem pustiti proste roke, predvsem pri odločitvah, za katere so oni zadolženi oziroma so strokovnjaki na tistem področju. Vsak ima svojo vlogo in svojo odgovornost. Ne glede na vse pa, ko gre kaj narobe, je na koncu dneva odgovoren direktor, torej jaz – direktor se je tudi odločil, kdo je na kateri poziciji, zato je on odgovoren. Če imajo sodelavci občutek, da nekdo vedno stoji za njimi, menim, da to vzbuja dober občutek in daje svobodo pri delu.
Kot član komisije izbora Mladi podjetnik leta – kaj iščete pri kandidatih? Katere lastnosti ali dosežki vas najbolj prepričajo?
Zanimajo me rezultati – ti govorijo sami zase. Poleg tega me zanimajo cilji podjetja ter samo delovno okolje, v katerem podjetniki delujejo.
Kaj bi svetovali mladim podjetnikom, katerih napak naj se izogibajo, če se jim lahko izognejo?
Vsaka napaka je dobrodošla. Tako da nič narobe, če narediš napako. Najpomembnejše je, da nikoli ne odnehaš.
Kako ocenjujete podjetniško okolje v Sloveniji? Kje vidite največje priložnosti za mlade podjetnike?
Za samo zagonsko podjetništvo menim, da je okolje v Sloveniji zelo dobro. Težko čisto realno ocenim, ker ne poznam drugih okolij. Ampak lahko trdim, da se v Sloveniji da uspeti. Morda imamo v kasnejših fazah v Sloveniji nekaj izzivov, ki jih bo potrebno urediti. Verjamem, da se bo tudi to zgodilo.
Nekje sem prebrala, da ste dejali, da neuspeh ni konec poti, ampak priložnost za rast. Kako pomembno je, da se podjetniki soočijo z neuspehom in se iz njega učijo?
Zelo pomembno. Pa ni neuspeh, če ne obupaš. Neuspeh je takrat, ko obupaš in ne vztrajaš. Celotna ta pot so pravzaprav izkušnje. Težko se je to naučiti – enostavno je treba doživeti. Sicer bi kakšno izkušnjo preskočil, če bi bilo mogoče, ampak na koncu dneva sem to, kar sem, ravno zaradi vseh teh izkušenj.
Neuspeh je takrat, ko obupaš in ne vztrajaš.
V Ameriki precej raje zaposlujejo menedžerje, ki imajo za sabo zelo težko pot, ker enostavno vedo, da če bo podjetje v težki situaciji, je ta menedžer že prehodil to pot in je več možnosti, da podjetje postavi na noge. Skratka, vse izkušnje so dragocene. (nasmeh)
Katera je bila najpomembnejša lekcija, ki ste se je naučili kot podjetnik?
Težko rečem – veliko jih je bilo in vse so pomembne. (nasmeh)
Kaj bi sporočili mladim podjetnikom, ki šele vstopajo v podjetniški svet?
Ne obupajte. Glavo gor. Imejte vizijo. Ne poslušajte ljudi, ki vam govorijo, da je nemogoče. Vse je mogoče, samo imejte jasen cilj in vizijo. Vsak dan jemljite zase in dajte vse od sebe v danem trenutku.