Pravni fokus: Vse o zastaranju

Kaj je zastaranje obveznosti? Gre za pravni koncept, ki lahko močno vpliva na pravne obveznosti. Govori namreč o tem, kdaj obveznosti ni mogoče več iztožiti.
Pravni fokus, zastaranje

Pravni fokus: Vse o zastaranju. (Vir slike: Pixabay)

Zastaranje urejajo številni zakoni. Obligacijski zakon ureja splošni zastaralni rok in zastaralni rok v gospodarskih zadevah ter številnih drugih civilnih situacijah. Poleg tega poznamo tudi zastaranje v davčnih in upravnih zadevah ter v kazenskih zadevah. Zastaranje pomeni, da stranka ne more več uveljavljati obveznosti oziroma zahtevka proti nasprotni stranki. V civilnem pravu to pomeni, da obveznost postane t. i. naturalna, neiztožljiva. V davčnih zadevah obveznost v celoti preneha obstajati. V kazenskih zadevah pa to pomeni, da zoper dejanje ni več mogoč kazenski pregon. Če stranka kljub temu sproži postopek na sodišču, ima nasprotna stranka na voljo ugovor zastaranja.

Zastaranje v civilnih zadevah

Splošni zastaralni rok v civilnih zadevah je 5 let (346. člen Obligacijskega zakonika). S trenutkom zastaranja obveznost postane naturalna. To pomeni, da je neiztožljiva, vendar ne preneha. Kljub temu to ne pomeni, da ne obstajajo morebitni zahtevki. Stranka lahko obveznosti pobota in toži na podlagi neupravičene obogatitve ali deliktne odgovornosti.

Če dolžnik izpolni zastarano terjatev, tega ne more zahtevati nazaj na podlagi dejstva, da je terjatev zastarala. Z zastaranjem namreč ne preneha obveznost, pravna podlaga za izpolnitev pa obstaja še naprej, zato dolžnik ne more zahtevati nazaj tistega, kar je izpolnil v korist (zastarane) terjatve.

Zastaranje prične teči z nastankom zahtevka. To pomeni, da se zastaralni rok prične prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico izterjati izpolnitev obveznosti. Na primer: A (upnik) in B (dolžnik) 1. januarja skleneta posojilno pogodbo, ki zapade v plačilo 1. maja. Če B 1. maja ne bo plačal, bo 2. maja pričel teči zastaralni rok, v katerem mora A tožiti na izpolnitev obveznosti (vračilo posojenega zneska).

Obstajajo izjeme od tega pravila:

  • pri odškodninskih zadevah začne subjektivni zastaralni rok z dnem, ko je stranka izvedela za škodo in povzročitelja,
  • pri t. i. gospodinjskih zadevah začne zastaranje teči po tem, ko poteče leto, v katerem je terjatev dospela v plačilo.

Pomembno je tudi to, da zastaranje odškodninskega zahtevka ne pomeni tudi zastaranja obogatitvenega zahtevka.

V pravdnih (civilnih) sodnih postopkih sodišče ne ugotavlja zastaranja samo po sebi oziroma po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor strank. Gre za t. i. ugovor materialnega prava, zato ga je treba podati do konca glavne obravnave.

Zadržanje in pretrganje zastaranja

Zadržanje zastaranja je koncept, ki mu lahko poljudno rečemo tudi t. i. ‘pavza na zastaranje’. Zadržanje pomeni, da v nekem obdobju zastaralni rok ne teče. Pri seštevanju celotnega zastaralnega roka se upošteva rok pred zadržanjem.

Zadržanje zastaranja je mogoče v naslednjih primerih:

  • terjatve med določenimi osebami (zakonci, starši in otroci ipd.),
  • naravni dogodki in izredna stanja,
  • nepremagljive ovire,
  • terjatve poslovno nesposobnih oseb,
  • terjatve oseb, ki služijo vojaški rok.

Pretrganje zastaranja pomeni, da zaradi nekega dogodka tek zastaralnega roka preneha, nato pa prične teči znova. Od zadržanja se torej razlikuje v tem, da se pri seštevanju ne upošteva tek zastaralnega roka pred prekinitvijo.

Zastaranje se načeloma pretrga v dveh primerih:

  • dolžnik pripozna dolg,
  • vložena je zahteva za sodno varstvo (uveljavljanje zahtevka).

Pomembno je razlikovati med zastaranjem in prekluzijo. Za zastaranje je značilno to, da ugasne zahtevek za pravno varstvo, upošteva pa se le na ugovor. Za prekluzijo velja, da ugasne sama pravica (ne zahtevek), zaradi tega pa tudi sodno varstvo. Sodišče upošteva prekluzijo po uradni dolžnosti. Prekluzija mora biti določena z zakonom.

Izjeme

Poznamo številne izjeme od petletnega splošnega zastaralnega roka:

  • t. i. judikatne zadeve (obveznosti, vsebovane v sodnih odločbah) zastarajo v desetletnem roku,
  • pri posojilnih pogodbah veljata trimesečni relativni zastaralni rok in enoletni absolutni zastaralni rok,
  • v zahtevkih na podlagi proizvajalčeve odgovornosti poznamo triletni subjektivni rok (od dne, ko je stranka izvedela za škodo in proizvajalca) in desetletni absolutni rok (od dne, ko je škoda nastala),
  • nepogodbeni odškodninski zahtevki zastarajo v triletnem subjektivnem roku in petletnem objektivnem roku,
  • nepogodbeni odškodninski zahtevki, v okviru katerih je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, zastarajo v enakem času kot kazenski pregon,
  • gospodinjske terjatve zastarajo v enem letu, zavarovalne v treh oziroma petih letih, občasne pa tudi v treh letih.

Izjeme od splošnega zastaralnega roka so nadvse številne in urejene v različnih zakonih.

Posebna ureditev zastaranja v gospodarskih zadevah

Zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb je urejeno v 349. členu Obligacijskega zakonika. Ta določa, da terjatve v gospodarskih zadevah zastarajo v treh letih. Predmetni zastaralni rok velja tudi za terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih na podlagi gospodarske pogodbe. To pomeni, da ta zastaralni rok velja tudi za različne (odškodninske) zahtevke.

Pomembno je izpostaviti tudi to, da zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, vsako opravljeno storitev ali delo.

Zastaranje v davčnih postopkih

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja tri vrste zastaranja:

  • zastaranje odmere davka,
  • zastaranje izterjave davka,
  • zastaranje vračila davka.

Zastaranje v davčnem postopku ima učinek prekluzije. To pomeni, da davčna obveznost v celoti ugasne in se ne spremeni v naturalno obveznost. Pri davčnih obveznostih je pomembno tudi to, da se pri vprašanju zastaranja uporabi zakon, ki velja v času izterjave.

Razlike med davčnim in civilnim zastaranjem so naslednje:

  • obstaja absolutni zastaralni rok,
  • organi pazijo na zastaranje po uradni dolžnosti,
  • z zastaranjem obveznost preneha v celoti,
  • za stranske terjatve velja enak zastaralni rok,
  • kaznivo dejanje ne podaljša zastaralnega roka.

Pričetek in trajanje zastaralnega roka sta odvisna od narave davka. Splošni zastaralni rok v davčnih zadevah, ki znaša pet let (relativni) oziroma deset let (absolutni), se razlikuje od davka na promet z nepremičninami, davka na darila, davka na dediščine, davka na nenapovedane dohodke in drugo.

Vir: Obligacijski zakonik, Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Novi Gradbeni zakon: lažja pridobitev gradbenega dovoljenja in legalizacija črnih gradenj

Novi Gradbeni zakon: lažja pridobitev gradbenega dovoljenja in legalizacija črnih gradenj

S 1.6.2018 so v veljavo stopili trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradenj. Gre za Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Največ pozornost javnosti je bil deležen prav Gradbeni zakon, ki ključno vpliva na vsakega graditelja. Preberite več >>

Imate s.p.? O svojem osebnem računu obvestite banko!

Imate s.p.? O svojem osebnem računu obvestite banko!

Samostojni podjetniki, ki pri poslovanju uporabljajo svoj osebni račun, so o tem po novem že zavezani uradno obvestiti svojo banko. Že od konca leta 2015 sicer velja, da s.p. ne potrebuje več dveh ločenih transakcijskih računov, poslovnega in osebnega. Pri opravljanju dejavnosti lahko tako uporablja le en račun, ki je lahko tudi osebni.   Preberite več >>

GDPR: Uredba o varstvu podatkov

GDPR: Uredba o varstvu podatkov

GDPR - Splošna uredba o varstvu podatkov, je v zadnjih mesecih pogosta debata med vsemi, ki se ukvarjajo s spletno prodajo. Obeta se bistveno strožji nadzor nad uporabo osebnih podatkov o obiskovalcih spletnih strani in mest. Preberite več >>

Je vaša spletna trgovina usklajena z uredbo GDPR?

Je vaša spletna trgovina usklajena z uredbo GDPR?

Ste v vašem podjetju storili vse potrebno, da zaradi kršenja Splošne uredbe o varstvu podatkov ali GDPR ne bi na vaš naslov priromala kakšna kazen s strani inšpektorjev? Preberite več >>

Elementi delovnega razmerja

Elementi delovnega razmerja

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Preberite več >>

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Ste zavezanec za statistiko finančnih računov?

Ste zavezanec za statistiko finančnih računov?

AJPES za potrebe Banke Slovenije četrtletno zbira podatke za statistiko finančnih računov. Te se oddaja elektronsko, in sicer prek spletne aplikacije SFR. Preberite več >>

Oznake:
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

24.08.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za uredbo GDPR. Poenostavljeno rečeno, gre za spremembo, zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti na vaši spletni strani ter kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

06.09.2018 od 14:00 do 18:00
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.
Preberite več >>

Vse za podjetje