Preživetje startupa je odvisno od sposobnosti direktorja

Gurvits je tekom svoje podjetniške kariere ugotovil, da si najtežjo nalogo v startupu zadajo prav izvršni direktorji. To vlogo je opravljal v številnih startupih, pri tem pa napravil številne napake: svoje poslovne odločitve je sprejemal preveč previdno, imel je težave pri prenosu vizije podjetja na svoje zaposlene in prevečkrat stopil v konflikt s preostalimi soustanovitelji startupa. Vse to mu je onemogočalo normalno vodenje podjetja, kar je vodilo v različne težave.

Tovrstnim zapletom se je skozi leta sicer naučil izogniti, saj je vedel, kaj lahko pričakuje od določenih situacij in ljudi. To pa je po njegovem mnenju tudi največji paradoks startup podjetništva: “Da bi lahko mlado podjetje uspelo, mora izvršni direktor za seboj že imeti določene izkušnje in posedovati vsa potrebna znanja; v nasprotnem primeru mora dobro vedeti, na katerih področjih je šibak in čimprej pridobiti znanje tudi na tem področju.”

Toda dejstvo je, da velika večina startupov ustanovijo prav ekipe z najmanj ali celo nikakršnimi izkušnjami. In kakšen je rezultat? Večina jih propade v prvih nekaj letih poslovanja.

Prvi del gradnje startupa je sicer za izvršnega direktorja precej enostaven, meni Gurvits. Tekom gradnje produkta je namreč povsem jasno, kdo mora opraviti kakšno delo, ekipa pa od okolice požanje predvsem veliko dobrih misli in želja.

Toda takoj za tem, ko je produkt zgrajen, se začne težji del. Tu se prične potreba po hitrem prodoru na tržišče in nenadoma vsi nestrpno pričakujejo prve zaslužke. Naloga izvršnega direktorja je, da čim hitreje za vse to poskrbi. A  problem nastopi, ne ve, kako ukrepati. Kar pa je pri neizkušenih osebah pogosto in do določene mere pričakovano.

“Biti izvršni direktor v Srbiji, Bolgariji in okolici je še težje.”

Kot pravi Gurvits, se je na postprodukcijski del startupa še veliko težje pripraviti, v kolikor podjetnik prihaja iz Srbije, Bolgarije in okolice.

Podjetniki iz evropskih držav in Združenih držav Amerike imajo na voljo veliko pomoči izkušenejših kolegov, tu pa je situacija povsem drugačna. Nikjer ni mogoče najti uspešnega ustanovitelja startupa, saj se večina le-teh kmalu po uspehu odseli drugam. Gurvits sem ne všteva tako imenovanih internetnih podjetnikov, saj le-ti nimajo produktov in je zatorej njihova podjetniška pot nekoliko drugačna.

Ustanoviteljem startupov v tej regiji torej ne preostane drugega, kot da se hitro učijo pravih stvari: marketinga, prodaje in distribucije.

Gurvits zato svetuje, da naj si podjetnik, preden se odloči, da bo prevzel funkcijo izvršnega direktorja, zastavi naslednjih pet vprašanj:

• Ali bom zmožen poskrbeti za distribucijo, ko bo prišlo do te faze?
• Ali poznam vsaj 10 odličnih delavcev, ki bi jih lahko kasneje vključil v podjetje?
• Ali bom lahko prepričal katerega izmed evropskih ali ameriških investitorjev?
• Ali bom lahko kontaktiral 10 izvršnih direktorjev uspešnih startupov iz podobne panoge, kot je moja?
• Ali imam dovolj karizme in empatije, da bom zmogel pritiske podjetništva?

V primeru, da je odgovor na katerega izmed vprašanj nikalen, Gurvits meni, da je bolje, da bodoči podjetnik poišče izkušenega izvršnega direktorja in ga pripelje v svoje podjetje. Pri tem seveda obdrži lastništvo, hkrati pa bistveno poveča možnosti za uspeh startupa.

Vir: Start it