Banke ustavile kreditiranje podjetij s pozitivno rastjo (slika: sxc.hu)
Ljudem se delovna mesta zdijo bolj varna kot pred letom dni. Da bodo zaradi recesije v bližnji prihodnosti izgubili delovno mesto, meni 14% vprašanih, kar je 8 odstotnih točk manj kot marca 2009.
V primerjavi z lansko jesenjo so nekoliko bolj optimistična tudi pričakovanja glede osebnih dohodkov in finančnega stanja nasploh. V marcu 2010 je glede na september 2009 opaziti nekoliko večji delež tistih, ki trošijo manj (54% proti 51%), zato pa je vedno manj takšnih, ki pričakujejo, da bodo trošili manj (6% proti 11%). V splošnem vsi ključni indikatorji nakazujejo postopno umirjanje posledic recesije med potrošniki.
Osebno občutenje vpliva recesije se v letošnjem merjenju bistveno bolj povezuje z zaznavo podražitev in življenjskih stroškov. Seštevek teh dveh v marcu 2010 je znašal 58%, marca 2009 pa le 39%. V letošnji meritvi so anketirani tudi bolj raznoliko navajali svoje občutenja recesije, kar verjetno pomeni, da je le-ta potrošnike resneje prizadela šele v zadnje pol leta. Gospodarsko krizo v vsakdanjem življenju v največji meri občutijo upokojenci (75%) in fizični delavci (73%).
Na vprašanje »čemu vse ste se zaradi recesije odpovedali v zadnjem letu«, je dobra polovica (53%) odgovorila, da ničemur. Med ostalimi odgovori pa so na prvem mestu počitnice oz. dopust (12%), sledijo oblačila in obutev (10%), večji nakupi in investicije (7%) ter hrana in pijača (6%).
Več kot polovica (55%) anketirancev se popolnoma strinja s trditvijo, da se danes večkrat zgodi, da kakšno hišno opravilo raje opravijo sami, kot pa da bi ga naročili in plačali nekomu drugemu. Da pred nakupom neke storitve večkrat premislijo, če jo res potrebujejo, je dejalo 49% vprašanih. Tretjina respondentov priznava, da se danes večkrat odločijo za cenejšo izbiro pri storitvah kot včasih.
Letošnja meritev kaže na padec kupne moči in zmanjšan obseg potrošnje, ki ni nujno le posledica recesije, temveč tudi uvedbe evra. Slovenski potrošnik je vedno bolj osveščen in racionalen, vendar je bilo največje premike, ki so kazali na racionalizacije potrošnje, zaznati že jeseni 2009, kar potrjuje takratno napoved, da se potrošniške navade, tudi ko bo recesija že mimo, ne bodo preprosto vrnile v prejšnje stanje. Pretirano racionalno vedenje potrošnikov bi lahko bilo tudi posledica intenzivne medijske izpostavljenosti gospodarske krize.
Vir: Dmslo.si, oktober 2010
