Del plače za poslovno uspešnost

Poslovna uspešnost delodajalca vpliva na plačilo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva možnost plačila za poslovno uspešnost kot sestavni del plače. Del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovno uspešnost tistega, ki izplačuje dohodek, torej delodajalca. Za ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost je torej treba upoštevati kriterije, ki merijo poslovne rezultate konkretnega delodajalca. To pomeni, da sta obstoj in višina dela plače za poslovno uspešnost neposredno odvisna od tega, kako uspešno je bilo poslovanje podjetja v preteklem letu. Le na ta način je mogoče preprečiti izplačevanje dodatkov k plači z namenom ugodnejše davčne obravnave, četudi je podjetje v preteklem letu poslovalo slabo.

Zakon o dohodnini določa, da je iz davčne osnove dohodka izvzet del plače za poslovno uspešnost do višine 70 odstotkov zadnje povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. V praktičnem prikazu to pomeni, da bi bil v primeru, da bi zadnja povprečna plača zaposlenih v Sloveniji znašala 1000 evrov, del plače za poslovno uspešnost izvzet iz davčne osnove, če bi znašal 700 evrov ali manj. Del, ki bi presegal ta znesek, bi bil vštet v davčno osnovo.

Če je del plače za poslovno uspešnost izplačan v več delih, je davčno ugodneje obravnavano samo eno izmed teh izplačil. Pomembno je tudi to, da je zaradi delovnopravnih in davčnih vidikov tak dodatek lahko izplačan le v denarni obliki. Delodajalec lahko zaposlenim seveda nameni tudi druge nagrade za poslovno uspešnost, a te ne bodo ugodneje davčno obravnavane.

Doseganje kriterijev

Ugodnejša davčna obravnava je pogojena z naslednjima kriterija. Izpolnjen mora biti vsaj eden od njiju:

• Pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost je določena v splošnem aktu delodajalca, pri tem pa imajo vsi delavci enako možnost, da dobijo tak dodatek, in so s svojo pravico seznanjeni (pogoji za pridobitev morajo biti določeni enotno za vse delavce). To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti enako visok dodatek, temveč da prejmejo ta del plače vsi delavci, ki izpolnjujejo v naprej znane pogoje.
• Pravica do takšnega dodatka je predvidena v kolektivni pogodbi, ki določa tudi merila za pridobitev pravice do izplačila. Kolektivna pogodba lahko razlikuje med različnimi skupinami delavcev, zato ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse.

Pri tem je pomembno vedeti, da del plače za poslovno uspešnost, ki temelji na individualni pogodbi o zaposlitvi, na podlagi Zakona o dohodnini ne mora biti ugodneje davčno obravnavan.

Zakon o dohodnini zato na svoj način dopolnjuje Zakon o delovnih razmerjih, saj uvaja nov predpogoj za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, tj. določenost v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi. S tem predpogojem se omejuje možnost zlorab, na primer če bi delodajalec posameznega delavca favoriziral v pogodbi o zaposlitvi.

Odločitev delodajalca

Pri obračunu imajo delodajalci diskrecijo pri odločanju, katera merila in kriteriji bodo upoštevani pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost. Kriterije lahko opredelijo v splošnem aktu ali v kolektivni pogodbi po pogovoru z relevantnimi sindikati. Če so merila določena na podlagi splošnega akta delodajalca, imajo delavci omejen vpliv na to vsebino na podlagi 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), njihovih mnenj pa delodajalec ni dolžan upoštevati. Če je del plače za poslovno uspešnost določen na takšni podlagi, tudi ni nujno, da je višina izplačanega zneska za poslovno uspešnost enaka za vse delavce. Če pa so merila določena na podlagi kolektivne pogodbe, imajo delavci več vpliva na njihovo vsebino, saj lahko na delodajalca močno vplivajo preko sindikatov, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati.

Kako pa je z obračunom socialnih prispevkov?

Zakon o dohodnini določa, da se od dela plače za poslovno uspešnost obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost. Pri tem obračunu se upošteva oprostitve pri plačilu prispevkov, če so izpolnjeni za to določeni pogoji.

Pri izplačilu je bistveno tudi to, da je opravljeno do 1. januarja naslednjega leta. Iz tega sledi, da dela plače za poslovno uspešnost za leto 2016 ni mogoče izplačati v naslednjem letu oziroma mora biti ta del plače izplačan najkasneje do vključno 1. januarja naslednjega leta. Bistveno je, da je s tem datumom upravičenec že prejel plačilo, kar pomeni, da mora biti izvedeno že prej, saj je 1. januar dela prost dan.

Finančni urad RS je za oddajanje poročil davčnemu organu objavil naslednja navodila

Za namene poročanja o izplačilih dela plače za poslovno uspešnost sta na obrazcu REK-1 uvedeni novi šifri za vrsto dohodka:

• 1151 Del plače za poslovno uspešnost nad zneskom, določenim v 44. členu ZDoh-2,
• 1152 Del plače za poslovno uspešnost v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo.

Na obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1151 delodajalci poročajo o delu plače za poslovno uspešnost, ki presega 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega dohodka se obračunajo in plačajo akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Na obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1152 delodajalci poročajo o delu plače za poslovno uspešnost v znesku do 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega dohodka se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost, ne pa tudi akontacija dohodnine.

Na individualnem obrazcu REK delodajalci v obeh primerih izberejo vrsto dohodka 1101 Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom. Na individualnem obrazcu REK delodajalci izpolnijo tudi polja M. Obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se poroča v rubriki M01, če je izplačilo dela plače za poslovno uspešnost vezano tudi na prisotnost delavca, pri čemer se v polje ure vpiše vrednost nič (0). V takem primeru se na iREK v polju A062 uporabi oznaka osnove P01. Če izplačilo dela plače za poslovno uspešnost ni vezano na prisotnost delavca, se obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poroča v rubriki M05. V takem primeru se na iREK v polju A062 uporabi oznaka osnove P04.

Vir: FURS