Damjan Matičič, direktor podjetja Koofr (Vir slike: Koofr)
»Denar v obliki tveganega kapitala je, kadar želimo z njim financirati hitro rast, vsekakor dobrodošel,« za najprimernejši čas za takšno obliko financiranja pa se označuje fazo rasti, meni Damjan Matičič, direktor podjetja Koofr. Velika finančna injekcija v fazi rasti lahko prinese preboj in skok pred konkurenco, lahko pa predstavlja tudi težavo. Takrat se, pravi Matičič, v startupih išče »produkt/market fit«. »Cilj podjetnikov je v tistem obdobju tipanje trga, tudi iskanje problemov, investitor pa si želi čim hitrejše rasti, ki pa morda ni najbolj zaželena v tej fazi,« poudarja. Takrat se podjetnik hitro znajde v najtežjem položaju, saj še nima ciljnega trga in prihodkov, le stroške z grajenjem ekipe in razvoj produkta.
»Pri nas imamo nekaj skladov tveganega kapitala, še več pa je angelskih investitorjev. Večji skladi delujejo predvsem zaradi polovičnih vložkov s strani države (ki temeljijo na EU sredstvih),« novoustanovljeni Silicijevi vrtički pa bodo delovali v nižjem rangu. Investicije bodo manjše, čemur v tujini pogosto pravijo »spray and pray« pristop. Matičič zato meni, da bi jih morali bolj kot med sklade tveganega kapitala uvrstiti med angelske investitorje. Zneski v višini nekaj deset tisoč evrov, namenjeni za zagone, so po prepričanju Matičiča redko primerni za resno rast.
“Javno objavo dokumentov pozdravljam!”
Napovedano razkritje dokumentov, ki predstavljajo podlago za nastanek Silicijevih vrtičkov, bo po njegovem mnenju tujim vlagateljem, ki bi želeli delovati v Sloveniji, prihranilo trud: »Vsakršno javno objavo v duhu pretoka informacij vedno pozdravljam, saj ni potrebe, da bi več ljudi reševalo iste birokratske težave. S tem ne pridobi nihče, čeprav ima pri nas pogosto kdo takšno mnenje.«
Podjetje Koofr v zadnjem času vse bolj pogumno vstopa na mednarodni trg – po vstopu na romunski trg, so se prebili tudi na hrvaškega -, kjer pa na startupe prežijo številne pasti. V ospredju mora biti poznavanje lokalnih konkurentov, zavedanje, »kdo nam bo poskušal tak vstop onemogočiti«, obenem pa tudi, kdo jim lahko priskoči na pomoč. »Velika razlika je tudi med B2B in B2C prodajo, saj moramo pri slednjem težiti predvsem k produktu, ki je čim bolj sprejemljiv na različnih trgih, in sicer z minimalnimi prilagoditvami.«
Vzhodni Evropi je ljubša nemščina
Prepogosto pa startupi pri vstopu na mednarodni trg pozabljajo na jezik. Medtem ko smo angleščino »vzeli kot univerzalni jezik«, bodo startupi ob vstopu v mnoge države naleteli na težavo, saj jih le-te ne bodo sprejele odprtih rok brez prevoda v njihov ali njim bližnji jezik. Ne pozabite na nemščino – Matičič pravi, da je v državah vzhodne Evrope nemščina veliko bolj zaželena.
Damjan Matičič bo eden od predavateljev na dogodku Mladi podjetnik leta, na katerem bo predaval na temo “Za mednarodno rast ne potrebuješ vedno tveganega kapitala”.
