Uspešna spletna prodaja ključna za rast Okay.si
Mladi podjetnici Sandra in Nadja Keržan sta slovenskim kupcem uspešno predstavili številne priznane blagovne znamke.
Kot prva slovenska spletna trgovina, ki ponuja trajnostno zasnovane izdelke priznanih svetovnih znamk, si je Okay.si hitro izboril mesto na trgu. Podjetje, ki se je lani uvrstilo med Top 10 izbora Mladi podjetnik leta, si s prodajo trajnostno proizvedenih izdelkov prizadeva ozaveščati potrošnike in prispevati k bolj zdravemu planetu in odgovorni družbi.
Mladi podjetnici Sandra in Nadja Keržan sta slovenskim kupcem uspešno predstavili številne priznane blagovne znamke. Ob spletni prodaji sta zagnali tudi maloprodajno trgovino, s spletno trgovino pa počasi, a vztrajno prodirata tudi na Hrvaško.
Po pol leta iz domače sobe v prvi poslovni prostor
“Od prve ideje do odprtja spletne trgovine je minilo dobre štiri mesece. Projekt sva zagnali junija 2015 ter trgovino odprli oktobra istega leta. V prvih dveh mesecih prodaja ni bila na želenem nivoju, za prvi uspešen mesec pa štejeva december 2015,” se začetnega obdobja Okay.si spominja Nadja Keržan. Ta je zadolžena za promocijske dejavnosti in marketing, medtem ko se Sandra dnevno pogaja z dobavitelji ter skrbi za računovodstvo.
Pravi preboj jima je uspel po nekaj več kot pol leta delovanja ob uspešnem sodelovanju z vplivneži ter uvedbi veleprodaje pri Mladinski knjigi in na Ličila.si. Takrat sta se iz domače sobe preselili v prve poslovne prostore, kjer sta odprli maloprodajno trgovino. Od takrat je izkupiček od prodaje začel strmo naraščati, tako da sta lahko staršem hitro vrnili pet tisoč evrov začetnega posojila.
Največ težav povzroča birokracija
“Sredstva sva namenili nabavi zalog in izdelavi spletne trgovine. Malce sva pozabili na marketinške aktivnosti, a sva se kmalu lotili tudi tega. Oče je na naju prepisal eno izmed nedelujočih podjetij, tako da se nama v začetni fazi ni bilo potrebno preveč ukvarjati s samo papirologijo za ustanovitev podjetja,” je pojasnila Sandra, ki meni, da je ravno birokracija najtežji del poslovanja. Potrebno je upoštevati številne zakone, kot najbolj zahtevno področje pa navajata računovodstvo.
Marca 2016 je bil mesečni prihodek že dovolj visok, da sta se lahko zaposlili ter pokrili najemnino za poslovne prostore. Po njunih besedah podjetje še vedno beleži zavidljivo mesečno rast. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta preko spletne trgovine prodali za 100 odstotkov več izdelkov, kot v istem obdobju lani. Ravno spletna trgovina je najbolj zaslužna za rast podjetja, zadovoljni pa sta tudi z izkupičkom veleprodaje in maloprodaje.
Spletna trgovina Okay.si je hit
Glavna prednost spletne prodaje je po njunem mnenju v tem, da se lahko obiskovalci podrobno informirajo o izdelkih ter se nato odločijo za nakup. V klasični maloprodaji vlogo svetovalca prevzame prodajalec v trgovini, kar seveda pomeni dodatni strošek in porabo časa. Spletna prodaja tako ne generira mesečnih stroškov ob zaposlitvi dodatne osebe ter je praktično na voljo 24 ur dnevno, česar v klasični trgovini ni mogoče doseči.
“V spletni trgovini je ključna dobra uporabniška izkušnja. Mora biti dobro zasnovana, delovati brezhibno ter obiskovalcem ponuditi dobre opise izdelkov ter vse potrebne dodatne informacije. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na kakovostno “košarico”. Ob neprimerno zasnovanem zaključku nakupa lahko namreč hitro izgubimo potencialno zveste kupce,” opozarjata sestri Keržan, ki velik poudarek dajeta tudi prijazni in hitri podpori strankam.
Kako najti primernega sodelavca?
Trenuno sta v ekipi Okay.si še dve sodelavki, ki skrbita za naročila in pojavljanje na socialnih omrežjih ter pisanje bloga. Sandra in Nadja ne skrivata dejstva, da sta imeli v preteklosti kar nekaj težav pri izboru primernih sodelavcev. Izbira na podlagi prijateljskih vezi se na dolgi rok ni izkazala kot najbolj primerna. Zato sta se odločili za klasični razpis s poskusno dobo, ki se kaže kot najboljša rešitev.
“Drživa pesti, da sva tokrat dobro izbrali. V preteklih dveh letih sva se veliko naučili. Za težave s prejšnjimi sodelavkami sva v določeni meri krivi tudi sami. Prvič sva se znašli v vlogi vodij. Težko se je navaditi, da moraš na primeren način izraziti svoja pričakovanja ter včasih tudi povzdigniti glas. Nikakor ni samoumevno, da bodo vsi delali tako dobro kot lastnik podjetja. Prej kot se tega zavedaš, lažje boš to sprejel.”
Dvakrat sva se opekli in se iz tega nekaj naučili. Upava, da so bile to le slabe izkušnje ter da bova imeli v bodoče v najinem podjetju redno zaposlene delavce.”