Zavarujte se pred neplačili z izvršnico

Izvršnico ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za relativno nov način zavarovanja terjatve, v nekaterih primerih pa tudi za plačilni inštrument.

Glavni namen izvršnice je hitrejše poplačilo dolga. Izvršnica pa predstavlja tudi izvršilni naslov in je na njeni podlagi možno neposredno vložiti predlog za izvršbo.

Izvršnico izda dolžnik, ki mora biti gospodarski subjekt ali javni organ. Vedno pogosteje se izvršnica uporablja kot pogoj za sklenitev posla.

Upnik lahko na podlagi izvršnice kadarkoli v roku treh let po zapadlosti dolga zahteva njegovo poplačilo pri dolžnikovi banki oziroma bankah.

Dolžnikova banka poravna obveznost iz izvršnice najprej iz denarnih sredstev na računu dolžnika, preko katerega dolžnik opravlja plačilne storitve. Če na tem računu ni denarnih sredstev, prenese banka na ta račun ustrezen znesek sredstev z drugih dolžnikovih računov, depozitov ali varčevanj pri isti ali drugih bankah, če dolžnik s temi sredstvi lahko razpolaga.)

Banka izvršnico, ki ji je bila predložena v plačilo, izplača, ne da bi preverjala, ali je upnik izpolnil svojo obveznost iz pogodbe, ali je dolžnik svojo obveznost morda že poravnal in ali je izvršnico podpisal zakoniti zastopnik dolžnika.

Pred dejanskim izplačilom mora banka obvestiti dolžnika. 

Več o izvršnici preberite v članku Izvršnica >>