Nejc Apšner: “Nobena juha ni tako vroča, kot se skuha. To je nekako osnoven recept.”

Ste imeli pri razvoju podjetja na voljo mentorje, kako ste se povezovali v podjetniško okolje?

Glede na to, da smo v fin-tech segmentu in da v Sloveniji ni veliko fin-techa na splošno, tudi ni nekega znanja, ki bi ga mi lahko takrat črpali. Nismo imeli mentorjev, ki bi nas usmerjali z vidika same panoge, so pa bili drugi, ki so nam pomagali z znanjem, ki so nas pravilno usmerili na podjetniški poti. Večino smo jih spoznali prav preko Mladega podjetnika in smo se tako veliko družili z drugimi podjetji, in znotraj Slovenian Business Cluba, kjer dobivamo odzive na naše produkte.

Kako ste kot zelo mladi podjetniki pridobivali zaupanje podjetij, sploh glede na dejstvo, da delujete v precej občutljivi panogi?

Ko smo začeli, nihče ni vedel, da sploh obstajamo. Spomnim se, kako smo morali pred 13 leti vsakemu podjetju, s katerim smo začeli pogovore, poslati izpis iz Ajpesa v dokaz, da je podjetje dejansko registrirano. Kasneje je poslovanje steklo s pomočjo referenc. Najprej se izkažeš enemu podjetju, ki da zate dobro besedo drugemu. Dober glas seže v deveto vas in menim, da je na začetku zelo težko drugače graditi dobro ime podjetja. Včasih pa je bilo to še toliko bolj pomembno, ker digitalna sfera še ni bila toliko razvita in je vse povečini potekalo ‘od ust do ust’ in preko faksov, ki so danes tako rekoč že pozabljeni.

V osnovi imamo dve vrsti ponudnikov financiranja, banke in zasebnike. Pri zasebnikih je zelo pomembno, kako jih oskrbimo. Zelo je pomembna podpora za lažjo in hitrejšo rast. To na koncu podjetja prepriča, da se odloči za sodelovanje, čeprav po višji ceni kot z bankami. Tudi priporočila tu igrajo zelo pomembno vlogo. Prav tako tudi sodelovanje v različnih okoljih, kot na primer v Zavodu mladi podjetnik, Združenje Manager ali Slovenian Business Club, kjer pride v ospredje druženje z drugimi podjetniki. Ko se podjetja odločajo za tovrstno financiranje, te namreč že poznajo in zaradi tega bolj zaupajo. To je dolgoročno zelo pomembno.

Kako velika je zdaj vaša ekipa, ste v tem času kaj vodstvenih odgovornosti že lahko predali sodelavcem?

V zadnjih dveh letih se je tudi na tem področju naredil večji preboj. Nimam več toliko stika s strankami, kot bi ga želel, veliko bolj posvečam razvoju podjetja in institucionalnim investitorjem, na katere se vse bolj osredotočamo. Sicer pa imamo v ekipi zdaj okoli 10 ljudi, ki se v največji meri ukvarjajo s prodajo in strategijo razvoja podjetja.

Precej na začetku podjetniške poti ste dejali, da so napake dobrodošle, če se iz njih kaj naučiš. Še vedno tako menite, so napake še vedno dobrodošle?

Zagotovo. Napake so osnova, ki te ustavijo, da zadihaš in izbereš drugo pot. V našem poslu te napake opozorijo na stvari, na katere si bil premalo pozoren. S tem ni nič narobe, je pa pomembno, da jih znaš prepoznati in uporabiti za izboljševanje poslovnih procesov.

Kaj bi v tej luči svetovali mladim podjetnikom, ki se šele podajajo na svojo podjetniško pot?

Predvsem, da se morajo zavedati, da ko je najtežje, so v resnici šele za začetku in da naj iz tega ven črpajo energijo. Vsaka preizkušnja jih bo samo okrepila. Nobena juha ni tako vroča, kot se skuha. To je nekako osnoven recept. Hkrati pa bi jim svetoval, naj se čim več povezujejo, saj bodo tako hitreje našli rešitve, kot če bi jih iskali sami. V tem smislu je tudi dobro, da so odprti do drugih, da ne skrivajo realnega stanja v podjetju, ker jim drugi tako lažje pomagajo ali jih usmerijo.

Zame je druženje s podjetniki sprostitev in pogovor, brez nekih obveznosti in pričakovanj. Gre za dolgoročno povezovanje in druženje, spoznavanje drug drugega in drugih panog. Predvsem pa se mi zdi, da še vedno premalo sprašujemo. Nobeno vprašanje ni neumno, če se človek iz njega nekaj nauči.

Če se nekoliko dotakneva še aktualnega stanja na trgu, ko kar nekako pričakujemo, da bomo spet padli v recesijo, kaj bi v tem trenutki svetovali podjetjem?

Kazalci zagotovo kažejo, da se nam bliža večja gospodarska kriza. Je pa tako, da so slovenska podjetja malo zadolžena in tudi ne bodo bistveno prizadeta zaradi rusko-ukrajinske krize, ker nismo tako močno usmerjeni na ta dva trga. So pa na vidiku večje spremembe, ki se bodo dotaknile ljudi, predvsem podražitve dobrin. To pomeni, da če ne bo prišlo do znižanja inflacije nekje po aprilu ali maju, da bodo centralne banke morale poceči po višanju obrestnih mer. Za podjetja je zato dobro, da optimizirajo svoje finančne dolgove, predvsem z vidika, da podaljšajo ročnosti, ter pridobijo v tem trenutku poceni dodatne vire financiranja, ki jim bodo v pomoč v naslednjih letih.

Kako pa gledate na klasične denarne valute in kje vidite priložnosti za digitalne valute, predvsem za podjetja in njihovo financiranje?

Zagotovo bo blockchain tehnologija zelo spremenila finančni svet. NFT odpira povsem novo poglavje, kriptovalute se pripravljajo na regulacijo tako v EU kot v ZDA, tako da tukaj lahko pričakujemo dosti bolj regulirano okolje. Sama tehnologija prinaša nove dimenzije na veliko področij, ki se bodo na ta način popolnoma spremenila. Sam menim, da bo največja sprememba prav na področju financ in storitev v oblaku. Vsak od nas lahko hrani del podatkov, sprejema, daje in procesira plačila. Brez velikih podatkovnih centrov in centralizirane kontrole.

Vendar pa prednost lahko postane tudi slabost. Tehnologija blockchain preprečuje brisanje in podobne manipulacije, kar na drugi strani pomeni, da ob pravilni regulaciji nudi tudi popolno transparentnost in hrambo. Za vedno. Si resnično želimo, da ima regulator dostop do tega?