Podjetniki, ki ste v lanskem letu prejeli račun z obračunanim DDV v drugi državi članici Evropske unije ali katere tretje države, imate pod določenimi pogoji pravico, da vam je ta DDV povrnjen.
S 1. januarjem letošnjega leta, so na podlagi Direktive Sveta EU, ki ureja področje DDV, začela veljati spremenjena pravila za določanje kraja obdavčitve za storitve opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).
Podjetnik mora za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti poznati vrsto predpisov. V tokratnem članku nadaljujemo s temelji DDV, in sicer s tem, ali so transakcije predmet DDV v Sloveniji ter od katere osnove se obračuna DDV.
S prvim dnem novega leta bodo v veljavo stopile spremenjene določbe Direktive Sveta EU, ki bodo prinesle pomembne spremembe na področju določanja kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom.
Seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki, je ključnega pomena za uspešen prehod v nov sistem.
Pri davkih velja enako pravilo kot v osebnem življenju in to je, da so edina stalnica spremembe. S 1. januarjem 2015 bodo tako začele veljati spremenjene določbe Direktive Sveta EU, ki morajo biti do tega datuma tudi vnesene v naš Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).
S 1. januarjem 2015 nas čakajo pomembne spremembe DDV pravil, ki lahko vplivajo na poslovne procese zavezancev za davek, prav tako pa pomenijo spremembo v načinu sestavljanja in predlaganja obračunov davka.
Iz DDV sistema lahko davčni zavezanec izstopi po 5 letih, če je v sistem vstopil prostovoljno. Če pa je davčni zavezanec vstopil v sistem DDV zato, ker je presegel letni prag prometa (50.000 eurov), potem lahko poda zahtevo za izstop šele takrat, ko v 1 letu ne doseže letnega praga prometa.
Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko odločijo za spremembo ugotavljanja davčne osnove v letu 2014 na podlagi normiranih stroškov. Spremembo je potrebno priglasiti v davčnem obračunu za leto 2013.
Davčna uprava Republike Slovenije je sporočila, da se predčasni poboti dolgov s presežki davka na dodano vrednost (krajše DDV) od 1. septembra 2013 dalje več ne izvajajo. Tako bodo morala podjetja na vračilo preveč plačanega DDV od tedaj čakati zakonsko določenih 21 dni.
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, bo na izdanih računih za dobave blaga in storitev, ki bodo opravljene do 1. 7. 2013 (tudi če bodo računi za te dobave izdani kasneje) DDV obračunal še po trenutno veljavnih 20% oziroma 8,5% stopnjah DDV.
DURS je pred kratkim objavil seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki so 25. marca presegale 5.000 EUR in so bile starejše od 90 dni. Ste se slučajno po krivem znašli na omenjenem seznamu?
V sodelovanju z računovodskim servisom Cerera bomo 16. maja na sedežu omenjenega podjetja izvedli brezplačen dogodek. Predavateljica Tina Dolenšek, ki je že uspešno delila znanje z našimi obiskovalci, bo tokrat predstavila davek na dodano vrednost.
Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Po tem, ko se je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločilo, da se z novim letom prag za vključitev v sistem DDV poveča na 50.000 evrov, smo čakali še potrditev tega sklepa od Evropske unije, ki smo jo sedaj končno dobili!
V tokratni rubriki odgovor strokovnjaka si bomo podrobneje ogledali, kdaj ima podjetnik – davčni zavezanec – pravico do naknadnega odbitka DDV in do kdaj je rok za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Na vprašanje odgovarja DURS.
Na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013 (Uradni list RS, št. 102/12) so določene nove olajšave in dohodninska lestvica za leto 2013. Več o tem si preberite v novički.
Pred dobrim tednom smo poročali o tem, da lahko kmalu pričakujemo, da bo v veljavo stopila sprememba 94. člena ZDDV-1. Od danes pa je bil prag 50.000 evrov tudi potrjen in stopil v veljavo. Torej, po novem se je prag za vstop v sistem DDV za mala podjetja povišal s 25 tisoč na 50 tisoč evrov.
S 1. januarjem 2013 so v veljavo stopile spremembe pavšalnih obdavčitev podjetnikov in družb. V računovodstvu Pro Fin, ki je tudi član MP računovodstva, so za naše bralce pojasnili, kateremu zavezancu se pravzaprav splača vključiti v sistem pavšalne obdavčitve.
Z uveljavitvijo spremembe 94. člena ZDDV-1 se bo prag obdavčljivega prometa za mala podjetja povišal s 25 tisoč na 50 tisoč evrov. Sprememba bo v veljavo stopila s prvim dnem drugega koledarskega meseca po objavi uradnega obvestila v Uradnem listu RS.
Novela Zakona o javnem naročanju – ZJN 2D, ki je v veljavo stopila s 30. decembrom 2012, določa, da morajo naročniki iz postopka javnega naročanja izločiti vse tiste kandidate ali ponudnike, katerih neplačane obveznosti presegajo 50 evrov.
O mnenju glede pavšalne obdavčitve, ki je v veljavo stopila s prvim januarjem 2013, smo povprašali računovodski servis E-Amiga, ki je tudi član MP računovodstva. V E-Amigi normirane stroške pozdravljajo, saj je lahko zelo dobrodošla poenostavitev!
Zadnje dni se veliko govori o spremembah pavšalnih obdavčitev za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Za mnenje o tem smo povprašali tudi računovodski servis KLEOS, ki je tudi član MP računovodstva.
Nedavno smo pisali o spremembah pavšalnih obdavčitev podjetnikov in družb, ki bodo v veljavo stopile 1. januarja 2013. Po oceni Zbornice računovodskih servisov bo pavšalna obdavčitev, za katero se bodo lahko odločili podjetniki z letnimi prihodki do 50.000 evrov, primerna le za peščico!
S prvim januarjem 2013 bodo v veljavo stopile spremembe zakona o DDV in prinesle kar nekaj novosti, pomembnih za podjetnike. Zvišala se bo meja za davčne zavezance, spremembe se obetajo tudi glede kraja opravljanja storitev, a to še ni vse. Bodite na tekočem in preberite novičko!
V sodelovanju z računovodskim servisom Cerera bomo 19. decembra na sedežu omenjenega podjetja izvedli brezplačen dogodek. Predavateljica Tina Dolenšek, ki je že uspešno delila znanje z našimi obiskovalci, bo tokrat predstavila davek na dodano vrednost.
V sodelovanju z računovodskim servisom Cerera bomo 12. marca na sedežu omenjenega podjetja izvedli brezplačen dogodek. Predavateljica Tina Dolenšek, ki je že uspešno delila znanje z našimi obiskovalci, bo tokrat predstavila davek na dodano vrednost.
Zakon o davku na dodano vrednost določa oprostitev plačila DDV za storitve zdravilcev v okviru nepravih oprostitev za dejavnosti, ki so v javnem interesu. DDV se ne obračuna, če se storitev uvršča med alternativne oblike zdravljenja pod šifro standardne klasifikacije dejavnost: Q/86.901 SKD.
Se sprašujete, kako je glede pravice do odbitka DDV pri nakupu vinjet in parkirnin? Ker se cestnine in parkirnine vštevajo med storitve, ki so tesno povezane z osebnimi avtomobili, davčni zavezanec pri nakupu teh nima pravice do odbitka DDV.
V tokratni rubriki odgovor strokovnjaka si preberite kdo mora predložiti obračun davka na dodano vrednost za obdobje, kdaj je potrebno obračun predložiti, kje in kako se ga predloži, kakšne so takse in kakšne so sankcije v kolikor obračuna ne predložite.
