»Pet, štiri, tri, dva, ena …,« in že je odpotovala prva cev s premerom nekaj metrov. Aluminijaste sani so v zgolj dveh sekundah prepotovale dobrih 300 metrov. Svet ne bo več isti, so si enotni strokovnjaki.
Cev je potovala s hitrostjo okoli 160 kilometrov na uro (slabih 100 kilometrov na uro je dosegla v 1,1 sekundi), ustavila pa jo je peščena ovira, ki je bila zaustavitvi tudi namenjena. Prvi javni test (ogledate si ga lahko v videu spodaj), na katerem se je zbrala skupina investitorjev, novinarjev in predstavnikov vlade, je potekal v puščavi blizu Las Vegasa, kjer Hyperloop po poročanju ameriških medijev gradi razširjeno testno stezo.
Na prvem javnem testu se je zbrala skupina investitorjev, novinarjev in predstavnikov vlade (Vir slike: YouTube).
Zračni tlak v cevi tudi do desetkrat nižji kot zunaj
Podjetje je med drugim razkrilo tudi, da trenutno razvija bolj celovit sistem, ki naj bi bil nared že konec letošnjega leta. Za razliko od testne različice bo iz končnega sistema izčrpana večina zraka, zato bo zračni tlak tudi do desetkrat nižji kot zunaj. Manjši zračni upor in trenje bosta cevi, posledično potnikom in tovoru, omogočila potovanje z več kot tisoč kilometri na uro.
Iz Los Angelesa do San Francisca v 30 minutah
Končni sistem, ki bo zmožen peljati potnike s hitrostjo več kot 1.100 kilometrov na uro, bo zmožen prebroditi 560-kilometrsko razdaljo med Los Angelesom in San Franciscom v zgolj 30 minutah. Po trenutnih napovedih naj bi Hyperloop tovor prevažal že leta 2019, prve potnike pa bo vozil dve leti pozneje.
Prvi tovor naj bi Hyperloop prevažal že čez tri leta, leta 2021 pa naj bi po zdajšnjih napovedih že prevažal prve potnike (Vir slike: YouTube).
Nižji stroški, nižja cena vozovnic?
Koliko bo stala vozovnica, je še prekmalu govoriti. Je pa zato izvršni direktor podjetja Hyperloop, Rob Lloyd, dejal, da bodo stroški na miljo (1,6 kilometra) za dvotirno stezo znašali 10 milijonov dolarjev. Za primerjavo: Kitajska je na miljo svoje hitre železnice, ki je obenem tudi najdaljša na svetu, odštela 12,4 milijona dolarjev. Stroški kalifornijskega železniškega sistema pa so narasli že na 35 milijonov dolarjev na miljo.
Da je sistem oziroma rešitev izvedljiva, dokazujejo vlaki na magnetni blazini, takšni, ki lebdijo na močnem magnetnem polju. Razvili so jih Japonci, danes pa so predvsem v uporabi v Nemčiji. Dosegajo hitrost do okoli 500 kilometrov na uro, a je njihova slabost, da so stroški izgradnje tovrstnih prog izredno visoki.
