Pirangate – afera, ki je tudi na spletu razburkala medsosedske odnose

S pomočjo media monitoring orodja Mediatoolkit smo prisluhnili spletnim odzivom.

Medtem ko so še pred dvema tednoma slovenski mediji povzemali novico o predvideni odločitvi arbitražnega sodišča, ki je sporočilo, da bo obmejni spor med Slovenijo in Hrvaško dokončno rešen konec decembra letos, se je ta novica v sredo, 22. julija, spremenila v pravo prisluškovalno afero. Mediji so ji nadeli ime Pirangate, in sicer dan kasneje po njenem izbruhu, ko je bilo že kristalno jasno, da bo postala vroča tema slovenske in hrvaške zunanje politike. Eden izmed prvih tujih medijev, ki je afero Pirangate omenjal, je bil avstrijski Der Standard.

In kako se je afera razvijala?

Novica o mednarodnem arbitražnem škandalu, ki jo je 22. julija 2015 objavil Večernji list v svoji jutranji izdaji, so kmalu začeli povzemati slovenski spletni  mediji: Slovenia express, Siol.net novice, Slovenia News in Slovenske novice. Ko je vest v Sloveniji šele dodobra začela krožiti po spletu in družabnih omrežjih, je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ob 12h že organizirala tiskovno konferenco, v kateri je resno izpostavila morebitno šokantnost posnetkov, če se ti izkažejo za resnične, na uradni odziv slovenske strani pa smo morali čakati bistveno dlje.

Časovni prikaz omembe besed Piranski zaliv in Piranski zaljev. Vir: Mediatoolkit. 

Na slovenski strani je novica o Piranskem zalivu svoj vrhunec dosegla v popoldanskih urah, torej po novinarski konferenci hrvaške ministrice oz. šokantnem razkritju (domnevno) hrvaškega posnetka. Na Hrvaškem je bil Piranski zaljev 22. julija tako omenjen 379-krat, medtem ko so v slovenskem prostoru o Piranskem zalivu pisali 82-krat, kar prikazuje tudi zgodnji graf z modro barvo. Zelo aktivni so bili tudi srbski spletni viri, saj se je novica o Piranskem zalivu pri njih na ta dan pojavila 164-krat.

Najpogosteje omenjena tema v minulem tednu pa je bila vsekakor ključna beseda arbitraža. Ta se je na spletu v obdobju od srede, 22. 7., do nedelje, 26. 7., pojavila več kot 3900-krat, največkrat dan po razkritju afere. Na ta dan je bilo objav 1053.

Seznam slovenskih spletnih virov, ki so najpogosteje pisali o arbitraži.

Vir: Mediatoolkit.com

Kako so se odzvali slovenski, hrvaški in srbski uporabniki družabnih omrežij?

Nacionalni interesi so pričakovano razburkali tudi uporabnike družabnih omrežij, predvsem tviteraše, čeprav pa le-ti po številčnosti niso bili posebej rekordni. K temu je gotovo botrovalo peklensko vroče vreme, ki ga je marsikateri Slovenec preživel v neposredni bližini Piranskega zaliva, večina pa še južneje ob Jadranu.

Pirangate: prikaz spletnih virov v Sloveniji, v katerih se je pojavljal Piranski zaliv. Vir: Mediatoolkit.com 

Odzivi slovenskih tviterašev so bili vse prej kot naklonjeni hrvaškim prisluškovalnim metodam, kljub vsemu pa so izražali tudi nekaj samokritičnosti v povezavi z načinom dela slovenske diplomacije. Komentarji na družabnih omrežjih so bili, pričakovano, popolnoma drugačni na hrvaški strani, ki je v celoti začela dvomiti v verodostojnost celotnega arbitražnega postopka, enak ton pa je bilo možno zaslediti tudi s strani hrvaškega državnega vrha, ki je pokazal veliko mero enotnosti in državotvornosti. Enak pristop je ubrala tudi slovenska stran, le da se je osredotočila na sam arbitražni postopek in kako doseči nemoteno nadaljevanje dela arbitražnega sodišča.

Nekateri domači in tuji tviti

In kaj je na vse to porekel slovenski politični vrh?

Prvi dan, ko se je novica o prisluškovalni aferi že razširila po vseh slovenskih medijih, se je slovenski politični vrh zavil v molk. Tudi na Twitterju, kjer pa je svoj dvom o verodostojnosti arbitražnega postopka začela intenzivno komentirati hrvaška vlada.

Najdlje je sicer vztrajal slovenski zunanji minister Karel Erjavec. Ta je razkritje hrvaških medijev sprva označil kot predvolilni spin, ko je še dopustoval v Franciji, šele v nedeljo, torej 4 dni po izbruhu prisluškovalne afere, pa je ob predčasni vrnitvi iz dopusta pred kamerami bežno dopustil tudi možnost o svojem odstopu, ki ga vse glasneje zahtevajo člani slovenske opozicije.

Glavna akterja prisluškovalne afere

Objava zvočnih posnetkov med Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik je razumljivo ponesla njuno ime na naslovnice številnih medijev in bila glavna tema na marsikaterih straneh družabnih omrežij. Na svetovnem spletu se je njuno ime največkrat pojavilo dan po razkritju zvočnih posnetkov, ko sta se odzvala vsak s svojim odstopom. Njuna poteza je samo še dodatno podžgalo hrvaški dvom o nepristranosti sodišča, strokovnosti ravnanja odgovornih oseb in verodostojnosti celotnega arbitražnega postopka.

Simona Drenik je bila v zadnjih 7 dneh deležna 1273, njen kolega Jernej Sekolec pa v istem obdobju 1293 spletnih omemb, kar tudi prikazuje spodnji graf.

Časovni prikaz pojavljanja imen glavnih akterjev prisluškovalne afere. Vir: Mediatoolkit.com 

Kaj bo naslednja velika stvar?

Pirangate je večplasten politični, diplomatski, strokovni in medijski dogodek. Odkriva očitne pomanjkljivosti dela zunanjega ministrstva, slovenske protiobveščevalne službe, neetično ravnanje (mednarodne) sodne veje oblasti, neupoštevanje določil arbitražnega postopka in vračanje v čas pred podpisanim arbitražnim sporazumom, ko so bila obmejna dogajanja predmet posmeha mednarodne javnosti.

Obe vladi se bosta v prihodnjih dneh vneto prizadevali zaščititi svoje nacionalne interese, vprašanje pa je, kako velik madež bo Pirangate pustil na ugledu zunanje politike obeh držav in kako bi lahko preprečili nastalo komunikacijsko krizo in medsosedske odnose. Ti so že zdaj tarča posmeha v nekaterih tujih medijih.

Vir: Mediatoolkit.com