Fascinantno kolo s pogonom na sončno energijo

Avtor Urša Eva Pucelj — 01.10.2014
Komentiraj!
Energija iz obnovljivih virov počasi, a vztrajno, postaja imperativ sodobnega življenja. Fosilna goriva vehementno onesnažujejo naš planet in imajo hkrati omejene zaloge. Ravno zato solarno električno kolo predstavlja odlično idejo za prevoz.
Fascinantno kolo s pogonom na sončno energijo

Solarno električno kolo, ki fascinira (Foto: Primož Tominc)

»Vedno je potrebno iskati nove poti, pa čeprav je tovrstna zelena tehnologija trenutno precej dražja. Prav tako je potrebno spremeniti tudi širšo miselnost ljudi. Recimo, da se v udobnem avtu sami peljemo v službo in ob tem, poleg sebe, prevažamo še tono in pol železa. Dosti bolj ekonomično in trajnostno bi bilo, če bi se na to pot odpravili s kolesom ali pa majhnim električnim vozilom,« je mnenja Primož Tominc, inovator solarnega električnega kolesa, ki pri svojem delovanju v prvi vrsti prisega na zeleno tehnologijo.

Komponente motivacije, ki so vodile v realizacijo solarnega električnega kolesa

In katere so tiste komponente motivacije, ki so vodile v realizacijo tovrstnega solarnega električnega kolesa? »Bilo je pred dvema letoma na potovanju po Peruju. Tam sem videl ogromno trikolesnikov z zastarelim bencinskim pogonom. Zaradi močnega sonca so vsi imeli platneno streho. Ko sem nekega dne opazoval, kako se podijo mimo mene, sem se bolj za šalo kot zares vprašal, kaj bi bilo, če bi jih spremenil v električne in zamenjal streho s solarnim panelom. Nato se je začelo, najprej preračun na hitro, ki je nakazal, da zamisel funkcionira, čemur so sledile prve simulacije in nakup komponent,« svoje začetke inovativne ideje, ki se mu je porodila v daljni južni Ameriki, pojasnjuje Tominc, sicer diplomant Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

                                                          Foto: Primož Tominc

Ključne prednosti uporabe tovrstnega 'lezikolesa'

T.i. lezikolo ima v primerjavi s klasičnim kolesom prednost predvsem v sedečem, napol ležečem položaju. Takšen položaj je vsekakor udobnejši v primerjavi s sedežem na klasičnem kolesu. Za primerjavo Tominc navaja 13-dnevno vožnjo po Sloveniji, ko je na solarnem kolesu presedel tudi sedem ur na dan in več, pri čemer je vožnja potekala povsem brez bolečin. »Prav tako 'lezikolo' nudi panoramski pogled, saj ne gledamo navzdol, kakor pri klasičnem kolesu,« poudarja inovator.

Če je takšno lezikolo opremljeno z elektriko, potem tukaj obstojijo še vse prednosti, ki jih le-ta prinaša s seboj: »Pri sebi vidim, da se rad zapeljem v naravo, po odročnih, neprometnih poteh, ki so v Sloveniji po navadi hribovite. S pomočjo elektrike lahko izbiram takšne poti, ki bi se jih sicer zaradi klancev izogibal in do nedavnega sploh nisem vedel, koliko lepih krajev in čudovitih razgledov je lahko tako blizu. Za piko na i pa je tukaj še streha s solarnim panelom, ki daje senco in polni baterije.«

Potencialna cilja skupina

V prvi vrsti so ciljna skupina že trenutni uporabniki t.i. 'lezikoles'. »Gre za majhno skupino, ki v Sloveniji šteje le okoli 100 članov, ker pa imajo že izkušnje s takšnimi kolesi, bi bili dober vir povratnih informacij,« je mnenja Tominc.

V prihodnosti sledi spogledovanje z evropskimi sredstvi

Lasten razvoj je povezan s stroški, ki se zaradi nepredvidljivosti lahko hitro povečujejo. Do tega trenutka je mladi inovator razvoj, izdelavo in nabavo komponent financiral sam. Rezultat je solarno električno kolo – testno vozilo, s katerim je letos poleti prekolesaril 1017 kilometrov po Sloveniji. 

»V bodoče bo vsekakor potrebno pridobiti dodatne vire financiranja, tako da se počasi seznanjam z možnostmi, ki obstajajo; ena izmed njih so evropska sredstva.« Kolo pa bi bilo, v takšni obliki kot obstaja sedaj, težko patentirati, meni Primož. Ideje o vozilu s solarnim modulom na strehi so na trgu namreč prisotne že dlje časa.

                                                             Foto: Primož Tominc

Vpliv vsesplošne krize na stopnjo potencialne prodaje

Vpliv vsesplošne krize se kaže tudi v sferi, kjer bi se prodaja tovrstnega kolesa potencialno lahko realizirala. »Kupna moč ljudi se manjša, izdelava solarnega električnega kolesa pa v začetni butični proizvodnji ni poceni, kar bi lahko odvrnilo marsikaterega morebitnega kupca. Po drugi strani pa se navade glede transporta spreminjajo, kar pospešuje prav kriza. Avtomobil je velik strošek in alternativne rešitve prevoza pridobivajo na veljavi in tržnem deležu,« še izvemo od mladeniča, ki bo v prihodnosti energijo še naprej vlagal v izpopolnjevanje obstoječega solarnega kolesa in se obenem preizkušal tudi v podjetniških vodah.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!