Zaposleni je dobil izvršbo na plačo – kaj pa zdaj?

Avtor Nejc Setnikar — 19.07.2016
Komentiraj!
V praksi je najpogostejša izvršba na dolžnikovo denarno terjatev, ki se deli na izvršbo na plačo in druge stalne prejemke na eni ter izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet na drugi strani. Tokrat bomo razdelali možnost izvršbe na plačo.
Zaposleni je dobil izvršbo na plačo – kaj pa zdaj?

Eno od izvršilnih sredstev v predlogu za izvršbo je tudi izvršba na plačo. (Vir slike: Pixabay)

Pri izvršbi na plačo je v prvi vrsti pomembno vedeti, da mora dolžniku del plače, ki je nujen za njegovo preživljanje, ostati oziroma se mu ga ne sme zarubiti. Če je dolžnik dolžan preživljati tudi kakšno drugo osebo, mora biti znesek, na katerega je prepovedano poseči z izvršbo, sorazmerno višji. Po drugi strani je možno dolžniku preko izvršbe vzeti več, če dolg izvira iz neplačevanja preživnine.

Del sredstev, s katerim se poplačuje dolg, od dolžnikove plače trga njegov vsakokratni delodajalec. Če se delavčeva plača poviša, lahko delodajalec trga višji znesek.

Delodajalcem največ problemov povzroča vrstni red, po katerem morajo pokrivati dolžnikove dolgove na način, da trgajo določen znesek od njegove plače, v primeru, ko je proti dolžniku uperjenih več pravnomočnih izvršb.

V primeru več izvršb imajo prednost izvršbe, ki izhajajo iz preživninskih obveznosti in odškodninskih obveznosti. Tem sledijo izvršbe iz davčnih obveznosti. Šele nato pridejo na vrsto navadne obveznosti. Če so izvršbe iz posameznih kategorij istočasne, se morajo plačevati hkrati, v sorazmernem delu.

Več o izvršbi na plačo preberite v članku Kako z izvršbo poseči na del dolžnikove plače?

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!