Vir slike: Pixabay
Poslanci so v podprli zakon o izplačilu zimskega regresa ter sistema normiranih odhodkov. Opozicijo sicer ob tem skrbijo posledice za gospodarstvo in javne finance.
Minister za finance Klemen Boštjančič je na izredni seji DZ predstavil zakon, ki ureja uvedbo zimskega regresa oziroma obvezne božičnice. Ta bo znašala polovico minimalne plače, letos 639 evrov, izplačana pa mora biti najpozneje do 18. decembra. Božičnica bo neobdavčena in brez prispevkov.
Za leto 2025 zakon sicer določa prehodne določbe. Če ima delodajalec težave z likvidnostjo, lahko določi kasnejši rok za izplačilo, vendar največ do 31. marca 2026. Ni potrebno, da bi bilo to urejeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Poleg tega lahko delodajalec, ki izpolnjuje zakonske pogoje in pri katerem v letu 2025 ni bilo izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali nagrad poslovodstvu, izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra, preostanek (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026. Te izjeme ne veljajo za javni sektor.
“Časovnica je tesna, postopki pa zapleteni”
Po trenutnih razpoložljivih informacijah ni jasno določenega pravila, kako se bo prilagodilo izplačilo obvezne božičnice za zaposlene, ki so zaposleni manj kot celo leto, oziroma za tiste, ki so v podjetju recimo delali samo v začetku leta. Omenjalo se je sicer, da se bodo upoštevala ista pravila, kot pri regresu, kar bi pomenilo sorazmerno izplačilo.
Čeprav je bil zakon potrjen, pa se pri izplačilu božičnice oziroma zimskega regresa lahko še zatakne. Časovnica je tesna, postopki pa zapleteni.
Prvi možni zamik lahko povzroči veto državnega sveta. To je sicer manjša ovira, saj bi koalicija zakon v tem primeru lahko podprla drugič s potrebnimi 46 glasovi. Interesna skupina delodajalcev bo o pobudi veta razpravljala, DS pa bi lahko odločal v naslednjih sedmih dneh. Večja ovira bi bila pobuda za razpis referenduma. Pravne pomisleke glede dopustnosti so sprožile davčne spremembe, pri katerih ustava prepoveduje referendum, a interesne skupine ga kljub temu lahko predlagajo. Za začetek morajo zbrati 2.500 podpisov. Če jim to uspe, lahko DZ nadaljnje postopke zavrne z argumentom protiustavnosti, pobudniki pa se lahko pritožijo na ustavno sodišče, ki ima 30 dni za odločitev.
Če pride do tega scenarija, se uveljavitev zakona zaradi časovnih rokov lahko zamakne v naslednje leto. V tem primeru bi morali božičnico izplačati za nazaj, kar zakon trenutno ne predvideva.
Zakon določa spremembe tudi pri samostojnih podjetnikih normirancih. Prihodkovni prag za vstop v sistem se namreč zvišuje. Za polne normirance z 60.000 evrov na 120.000 evrov, za tako imenovane popoldance pa s 30.000 na 50.000 evrov. Zakon zvišuje tudi prag za obvezen izstop iz sistema. Za polnega normiranca to pomeni 120.000 evrov, za popoldanca 50.000 evrov in za ostale zavezance 85.000 evrov.
Potrjene tudi spremembe pri normirancih
Z zvišanjem pragov se pričakuje, da bo sistem normiranih odhodkov dostopnejši za večje število samostojnih podjetnikov, predvsem manjših podjetnikov in popoldanskih opravljalcev dejavnosti. Polni normiranci bodo tako lahko letno ustvarili do 120.000 evrov prihodkov, ne da bi izgubili pravico do normiranih odhodkov, popoldanski pa do 50.000 evrov.
Višji prag pomeni tudi večjo fleksibilnost pri poslovanju in lažje načrtovanje finančnih tokov, saj podjetniki ne bodo več tako hitro prešli v sistem dejanskih stroškov, ki je administrativno zahtevnejši, ali pa iskali druge poti za “davčno optimizacijo”.
Število samostojnih podjetnikov, ki za določanje davčne osnove uporabljajo normirane odhodke, nenehno narašča. Medtem ko jih je leta 2020 davčne obračune oddalo 65.460, se je lani njihovo število povzpelo že na 89.376.
