Kaj sporoča Javna agencija za civilno letalstvo slovenskim uporabnikom dronov (Vir slike: YouTube)?
V informativnem spisu Javna agencija za civilno letalstvo pri uporabi brezpilotnih letal na prvo mesto postavlja varnostni in pravni vidik. Pri agenciji poudarjajo, da uporaba le-teh lahko predstavlja nevarnost za letalski promet, vdor v zasebnost posameznika, prav tako pa lahko veliko nevarnost predstavlja »padec brezpilotnega zrakoplova, ki ga največkrat povzroči ovira v zraku, nezanesljivo delovanje GPS sistema ali odpoved pogonske baterije«. Dodajajo, da se izvajanje dejavnosti, kot je na primer snemanje iz zraka, ne sme izvajati brez posebnega dovoljenja, izdanega v skladu z Zakonom o letalstvu.
Kazni visoke, tudi do 33 tisoč evrov
Slovensko javnost seznanjajo tudi s kaznimi, kazensko in odškodninsko odgovornostjo. »Kršitev zračnega prostora je letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa,« pri čemer je zagrožena kazen od 4 tisoč do 33 tisoč evrov za pravno osebo in od 300 do 600 evrov za fizično osebo, enaka kazen je predvidena tudi za primere, ko se let ne najavi službi zračnega prometa. Dodajajo, da »je v primeru brezpilotnega zrakoplova, ki ima skupno težo nad 5 kilogramov in brezpilotnega zrakoplova na raketni pogon ne glede na njegovo težo, če je načrtovano letenje na oddaljenost, manjši od 1.500 metrov od javnega letališča ali naseljenega kraja ali v kontroliranem zračnem prostoru, potrebno let najaviti pristojni službi zračnega prometa vsaj 24 ur pred letenjem s predložitvijo načrta leta«.
Ob hujših primerih tudi zapor
Z vsaj dvesto petdeset (za fizične osebe) oziroma vsaj 2.500 evri (za pravne osebe) pa boste oglobljeni, če boste snemali iz zraka brez ustreznega posebnega dovoljenja. Upravljavec pa bo, v kolikor bo povzročil nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednost, kaznovan z denarno kaznijo oziroma v hujših primerih z zaporom. »V primeru nesreče ali padca brezpilotnega zrakoplova je oseba, ki upravlja brezpilotni zrakoplov, odškodninsko odgovorna za škodo, povzročeno tretjim osebam,« so še zapisali.
Letenje ponoči in ob slabših vremenskih pogojih »naj se ne izvaja«
Svetujejo, naj se upravljavec pred uporabo drona ustrezno seznani z njegovimi lastnostmi in zmogljivostmi ter s pravili varnega letanja, priporočajo tudi redno vzdrževanje pogonskih baterij, pri čemer je potrebno upoštevati zmanjšano zmogljivost baterije pri nizkih temperaturah.
Letenje se lahko izvaja izven naseljenih območij, na območju, kjer se ne zadržujejo ljudje in stran od objektov. Letenje na razdaljah, daljših od 30 metrov od upravljavca drona oziroma izven njegovega vidnega polja, prav tako ponoči in v ob slabših vremenskih pogojih, na primer ob močnem vetru, slabši vidljivosti in nizkih temperaturah, ne prepovedujejo, temveč svetujejo, »naj se ne izvaja«. Dela o najvišji dovoljeni višini preletov ni, je pa potrebno poudariti, da gre zgolj za informativno obveščanje uporabnikov dronov. Spomnimo, ameriška pravila predvidevajo letenje dronov na največ 150 metrih višine, omejitev je tudi glede teže drona in njegove največje hitrosti, upravljavci pa morajo opraviti poseben test, s katerim pridobijo posebno licenco za upravljanje z droni. Test morajo obnoviti vsakih 24 mesecev, od konca prejšnjega leta morajo lastniki dronov svoje zrakoplove tudi registrirati.
