V svetu startupov se prepogosto poudarja investicija, mnogi startupi menijo, da je to njihov glavni cilj (Vir slike: Pixabay).
V svetu startupov se prepogosto poudarja zgolj (višina) investicije. Da je njihov glavni cilj prejetje investicije. Pravzaprav se njihovo delo z investicijo, tudi za investitorja, šele začne. »Nismo krave molznice, ne investiramo zaradi denarja,« je na uvodno vprašanje tokratnega dogodka Startup Cafe odgovorila Tatjana Zabasu iz sklada tveganega kapitala RSG Capital. Težnja investitorjev je zlasti v nudenju pomoči startupom, da pridejo čim prej do najvišje točke. Pomembno je tudi iskanje sinergij med podjetji oziroma startupi, v katere so že investirali, predvsem pa »postavljanje težkih vprašanj, ki ekipe prisilijo pogledati na produkt tudi iz drugega zornega kota«.
Tudi pred poroko preveriš, s kom greš v zakon
Darko Butina iz sklada poslovnih angelov Silicijevi vrtički je investicijo primerjal s poroko: »Ne poročiš se z vsakim. Tudi ločitev ni lahka, zato je dobro, da preveriš, s kom se spuščaš v podjetje z angelsko investicijo.« Startup mora ustvarjati prihodke, posledično dobiček. »Če ima to urejeno, bo preživelo. Ob zdravi finančni kondiciji tudi exit ne bo vprašljiv,« je prepričan.
Katera področja bodo zanimiva v naslednjih letih?
Preveč startupov je po njunem mnenju usmerjeno v razmišljanje in razvijanje produktov iz lastne potrebe – potrebno je vedeti, kaj je dejansko uporabno za širšo množico, zato je pomembno, da izstopimo iz sebe. Katera področja pa so po njunem mnenju tista »prava«, tista, ki bodo v prihajajočih letih doživljala razcvet, revolucijo? »IT se replicira povsod, zato bodo vsa področja zanimiva,« je prepričana predstavnica RSG Capitala, Butina pa: »Predvsem prodaja in B2B koncept. Usmerijo naj se tja, kjer je potreba, a ne osebna. Tam, kjer rešujejo problem. Stranki moraš ponuditi dodano vrednost. Uspeli ne boste z izbiro sektorja, temveč z dodano vrednostjo.«
V katere startupe je lani investiral sklad Silicijevi vrtički? >>
Evropejci nočemo graditi gradov v oblakih
Sogovornika sta se dotaknila tudi teme prodaje. Strinjala sta se, da smo Slovenci, bolje rečeno Evropejci, v splošnem bolj zadržani od Američanov. »Nočemo graditi gradov v oblakih. Slovenci na tem področju še nekoliko bolj zaostajamo, čakamo s produktom, predolgo ga razvijamo. Američani pa so po drugi strani vpeti v ta svet od malih nog. Znajo prodati sebe,« je dodala Tatjana Zabasu.
Kateri startupi so še domači?
A stanje se spreminja tudi v Sloveniji, kar dokazujejo nekateri več kot uspešni slovenski startupi. Pa so resnično še slovenski? Kaj je sploh definicija slovenskega, domačega startupa? Sedeži podjetij so seveda v državah, ki jim nudijo najbolj ugodne pogoje, tam, kjer so najbližje svojim kupcem, na to, ali je slovenski, pa vpliva tudi število zaposlenih in ustanoviteljev. »Pomembno je, koliko vračajo nazaj. Tistega, ki se stalno izseli iz domačega okolja, ne moremo več smatrati za slovenski startup. Tiste, ki pa se vračajo nazaj, in delijo pridobljeno znanje, izkušnje, konec koncev plačujejo davke, pa lahko,« dodajata.
Uber ni zrastel čez noč …
Podjetniško okolje, menita, da je danes dobro razvito, še zlasti, če pogledamo, kako majhen trg predstavlja Slovenija. Vse več je tudi znanja, o startupih in podjetništvu se vse pogosteje govori, posledično pa je tudi vse več mladih, ki si upajo razmišljati o svoji zgodbi. »Vedo, kaj iščejo investitorji, bolje se pripravijo. Je pa res, da je danes tudi več navdušenja nad svetom startupov, prevladuje želja, da bi bili del nekega startupa,« sta še dodala. Če razmišljate ravno o tem, morda še nasvet tokratnih sogovornikov: ambicije članov so tiste, ki vas bodo ločile od tistih manj uspešnih startupov. Saj veste, Uber je zrastel v obstoječe stanje z ambicioznostjo in premišljenim razmišljanjem, na kateri trg vstopiti.
