Ob koncu novembra je podjetje Smart Optometry doseglo pomemben prelomni trenutek. V Turčiji je bila namreč klinično potrjena učinkovitost inovativne aplikacije AmblyoPlay za trening vida. Gre za prvo strokovno recenzirano znanstveno študijo, ki je po šestih mesecih nadzorovanega kliničnega testiranja pri otrocih z ambliopijo dokazala merljive izboljšave vidnih sposobnosti ter motorično-koordinacijskih funkcij.
V lanskem letu so slovenski startupi resnično navdušili. Po podatkih, ki jih je zbral podjetnik, investitor in soustanovitelj Zemante, Boštjan Špetič, je število investicij doseglo kar 114 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot leto prej.
Sto šestindvajset startup je prejelo za 114 milijonov evrov investicij, kar je kar dvakrat več kot leta 2014 in toliko kot v prejšnjih sedmih letih skupaj (Vir slike: Boštjan Špetič, Startaj.si, javne podatkovne baze).
Zbiranje podatkov poteka že tretje leto. Metodologija se skozi leta ni veliko spreminjala, je povedal Špetič. V analizo je lani vključil 126 startupov, toliko jih je dobilo investicijo, leto prej jih je naštel 68. Sto šestindvajset startupov je prejelo za 114 milijonov evrov investicij, kar je kar dvakrat več kot leta 2014 in toliko kot v prejšnjih sedmih letih skupaj.
Poglejmo, kateri startupi so dobili mesto v Špetičevi analizi. Tisti, ki imajo vsaj enega slovenskega ustanovitelja, pri čemer ni pomembna faza, v kateri se nahajajo, niti, kje na svetu se nahajajo. »Tudi če so v tujini, pomembno vplivajo na slovenski startup ekosistem. Pomagajo mu,« je dodal.
»Srečo imam, da mi zaupajo …«
Zbiranje podatkov je potekalo nekaj tednov. V prvi fazi je Špetič skupaj z novinarjem Startaj.si Blažejem Kupcem pregledal članke v medijih, ki pokrivajo startup področje, tako tuje kot tudi slovenske. Sledil je pregled investitorjev in angelov. »Poklical sem jih. Ti podatki pogosto niso javni. Srečo imam, da mi ljudje dovolj zaupajo, da mi verjamejo, da teh podatkov ne bom razkril.« Sledilo je še pošiljanje vprašanj vrsti podjetnikom, ali poznajo morda kakšen slovenski startup, v katerega se je investiralo v preteklem letu. Svojih že pridobljenih podatkov pri tem ni razkrival.
Investicija je dosežek za startup
Zanimivo pa je, je poudaril, da je bila v lanskem poročilu kar tretjina investicij, ki niso bile javne dostopne. »Slovenski prostor ima pri tem dve specifiki. Gre za tako majhen prostor, da investicijo težko skriješ. Druga pa je, da se ljudje neradi s tem pohvalijo. Povsem drugače je v ZDA, kjer je normalno, da se ljudje pohvalijo s takšnimi dosežki. Investicija vendarle je dosežek za startup,« je pojasnil.
Lani je najvišjo investicijo prejel slovensko-britanski startup Lyst. Na sliki prikaz industrij, v katerih startupi, ki so prejeli investicijo, delujejo (Vir slike: Boštjan Špetič, Startaj.si, javne podatkovne baze).
Kot rečeno, v lanskem letu so bile investicije v slovenske startupe ocenjene na 114 milijonov evrov, leto prej okoli 60 milijonov. Najvišjo investicijo je dobil britansko-slovenski startup Lyst, ki mu je pomemben pečat dal Sebastjan Trepče, in sicer 36 milijonov evrov. Vanj so večinoma vložili evropski investitorji. Lani je najvišjo investicijo prejel startup Uniplaces, in sicer 22 milijonov evrov. Uniplaces je platforma za najem študentske sobe.
Leto 2015 je bilo posebno tudi zaradi investiranja iz Kitajske. Kitajski denar je našel pot vsaj do enega slovenskega startupa, to je startup Ulu, ki ga vodi Jošt Faganel. Po njegovih podatkih je omenjeni startup prejel 500 tisoč evrov. V zadnjih štirih letih se vse bolj prebujajo tudi evropski skladi, ki so vse bolj aktivni. Vse od bolgarskih, čeških pa do švicarskih. Dodaja pa, da se še vedno premalo kapitala »obrne« v Sloveniji, torej, premalo se investira slovenskega denarja. »Morda tudi zato, ker ga ni. Je pa to žalostno.«
Lani za skoraj milijon evrov angelskih investicij
Podatki razkrivajo tudi, da je vse več angelskih investiicij. Precej več kot v prejšnjih letih, kar Špetič ocenjuje kot dobro. Po njegovih ocenah so vložili v 12 startupov kar milijonov evrov, v letu prej 100 tisoč. »Država, angeli in investitorji so v lanskem letu prispevali za to, da bo naša prihodnosti lepša.«
Med investicije je poleg tistih s strani skladov tveganega kapitala (35 vložkov in 108 milijonov evrov) in angelov (12 vložkov in 983 tisoč evrov), uvrstil še investicije pospeševalnikov (32 vložkov in 806 tisoč evrov), državni denar (24 vložkov in 2,1 milijona evrov) in množično financiranje (23 vložkov in 1,6 milijona evrov).
Prikaz vrednost investicije glede na tip kapitala in število investicij glede na tip kapitala (Vir slike: Boštjan Špetič, Startaj.si, javne podatkovne baze).
Opaža, da se tuji podjetniki vse bolj opogumljajo in v Sloveniji ustanavljajo podjetja. »Tu imajo razvojne pisarne, delajo na našem kadru. Sedež imajo sicer v tujini, a k nam prinašajo svoje znanje,« je izpostavil enega od pozitivnih učinkov njihovih prihodov. Po drugi strani pa prispevajo tudi slovenske ekipe, nastanjene v tujini. Povezovanje in prenos izkušenj je tisto, kar potrebujejo slovenski podjetniki. »Zato bi bilo slabo, če bi pozabili nanje. Oni ne potrebujejo Slovenije, naš ekosistem pa jih.«
Katera je naslednja »velika zgodba«?
Špetič je optimističen tudi za letošnje leto, pravi, da je usmeritev številnih slovenskih startupov prava. Ocenjuje, da se sicer letošnje leto število investicij oziroma njihova teža najverjetneje ne bo podvojila, a vseeno delajo dobro. Veliko je tudi takšnih, ki so bili v lanskem letu del nekega pospeševalnika, in so tako letos nared za investicijo.
Čeprav je naslednjo »veliko zgodbo« težko napovedati, pa je izpostavil dva slovenska startupa, ki delata »v pravi smeri«. »Moj najljubši je startup Chipolo, ki vse dela v smeri, da eksplodira. Od prodaje do proizvodnje. Dober primer je tudi startup Cashila. Ne vemo, kdaj se bo njihova eksplozija zgodila, tudi ne, če se bo res, a vsi njihovi napori kažejo na to.«
