»Zavedajmo se, da je kmetijstvo največji onesnaževalec pitne vode na planetu in nove tehnologije so tiste, ki nas lahko obvarujejo pred samouničenjem,« ocenjuje Kurtović (Vir slike: Jernej Kokol)
»Predpostavka za takšno razmišljanje tiči v trdem delu. Tudi ko ni rezultatov in ko imaš občutek, da si na neki točki obstal, moraš samo delati, saj se bodo slej ko prej pokazali rezultati,« meni Marić, ki je podjetje soustanovil z ženo Anjo. Njuna zgodba je znana – začetek sega v čas porodniškega dopusta, ko je Anja ostala brez službe. Potovanje v Skandinavijo, natančneje na Švedsko, ji je dalo podjetniško idejo.
Poiščite sodelavce, ki podobno dojemajo podjetje kot vi
Sprva sta vse aktivnosti opravljala sama, nato pa potrebovala dodaten par rok. »Želim si, da bi nam jih (sodelavce, op.a.) želel vsak ukrasti,« dodaja Marić, ki skupaj z ženo veliko dela na tem, da imata v ekipi kakovostne sodelavce. Sprva so bili to študentje, ki so opravljali različna dela.
»Trudimo se, da so naši študentje bolje plačani kot ostali. To je prva motivacija, ki pa upam, da ni glavna. Imajo fiksno, minimalno postavko po zakonu in tri variabile, ki jih zelo uspešno dosegajo. Mislim, da jih najbolje motiviramo s tem, ko vidijo, da jim zaupamo, da so njihove ideje in prispevki izpeljani, najina glavna želja pa je, da je teh prispevkov vedno več. Misliva, da vsak najin študent, delavec zelo podobno dojema podjetje kot midva,« meni Anja.
Sprva iskala večstranske profile, zdaj strokovnjake
»Če sva na začetku iskala večstranske profile, ki so bili sposobni opraviti različne naloge, zdaj iščeva posameznike, ki so specializirani za točno določeno področje,« pojasnjujeta mlada podjetnika, ki imata v pisarni podjetja že tri stalne članice. »Poskušava ustvariti takšno ekipo, da ima vsak svoj sektor in da midva poskušava le koordinirati zadeve. Vmes pa lahko čas posvetiva širjenju, v ozadju pa vse normalno poteka,« dodaja njen mož. Kaj pa morajo imeti bodoči sodelavci? »Odvisno, kaj potrebujeva. Zagotovo pa mora oseba imeti energijo, mora biti predana delu in imeti rada to, kar delamo. Teh je veliko.«
Prisluhnite zgodbi WoodWay in PanOrganic na dogodku Lastno podjetje? Zakaj pa ne!
»Nihče od nas ne prihaja s kmetije.«
Zanimivo zgodbo nosi tudi prleški PanOrganic. Če je bilo kmetijstvo pred leti rezervirano za tiste, ki jim je pri srcu ta panoga, so oni, na čelu z Mariom Kurtovićem dokazali, da je podjetništvo našlo svojo smer tudi v kmetijstvu.
Slovensko kmetijstvo niso le jabolka, mleko in med, poleg tega pa določene niti v kmetijstvu še vedno vodijo ljudje, ki pa bi svoje mesto po oceni Kurtovića morali že davno morali prenesti na mlajše generacije. »PanOrganic ni konvencionalna in tradicionalna slovenska kmetija. To tudi ne moremo biti, saj nihče od nas ne prihaja s kmetije. Mi smo moderna trajnostna kmetija, ki sledi modernim in visokotehnološkim rešitvam v kmetijstvu,« v njihovih rastlinjakih pa najdemo solato, česen, ameriške borovnice, fižol, začimbe in goji jagode.
Slovenski potrošnik naredil korak naprej
PanOrganic je na trg vstopil drugače, kot smo vajeni. V Ljutomeru je ekipa postavila rastlinjak, ki ga odlikuje najsodobnejša tehnologija. Tako niso le še en kmetijski obrat, ki onesnažuje. »Zavedajmo se, da je kmetijstvo največji onesnaževalec pitne vode na planetu in nove tehnologije so tiste, ki nas lahko obvarujejo pred samouničenjem,« ocenjuje Kurtović. Njihov prijazen način pridelave je marsikdo ocenil za »pre-naprednega« za konzervativnega slovenskega potrošnika.
Potrošnik je v zadnjih letih, tudi na račun krize, naredil velik korak naprej. Vse več je zavedanja, da moramo kupovati lokalno, »naslednji korak je, da se bodo spraševali, ali je pridelek pridelan brez pesticidov«.
